Slackware - Izšla je že druga letošnja različica Slackware-a, distribucije Linuxa, ki jo izdaja en sam človek.
Novosti je veliko, saj Slackware vsebuje sveže različice namiznih okolij, med drugim tudi KDE 3.4.2 in Xfce 4.2.2. Tokratna uradna izdaja zaradi varčevanja z avtorjevim časom žal ne vsebuje namizja GNOME, vendar si lahko uporabniki tega namizja namestite neuradne pakete, ki jih priporoča tudi avtor (Freerock GNOME ali GWARE).
Privzeto jedro je še vedno iz serije 2.4 in sicer 2.4.31, je pa na voljo tudi jedro 2.6.13. Ena izmed glavnih novosti je posodobljen glibc, ki ima podporo za NPTL (Native POSIX Thread Library) in TLS (Thread Local Storage). To naj bi bistveno pohitrilo izvajanje večnitnih aplikacij. Privzeti prevajalnik GCC 3.3.6 je že malce zastarel, kot obliž je zato na voljo tudi GCC 3.4.4. Prvič je v uradno distribucijo vključen tudi brskalnik Firefox 1.0.6 in poštni odjemalec Thunderbird 1.0.6, kot alternativa pa je dodana še Mozilla 1.7.11.
Poglejte si še podrobne informacije o izdaji 10.2.
Iso slike novega Slackware-a najdete na svojem najljubšem zrcalnem strežniku ali, verjetno še bolje, dokler je še vroč, prek BitTorrent protokola.
Na novico nas je opozoril jimmi.
Novice » Ostala programska oprema » Dobri stari ... ne, novi Slackware
Jebiveter ::
Koncno bom upgrade-al instalacijo na moji desktop masini! Uf, sam preskok bo za vec kot 2 verziji - 9.2 -> 10.2
Bravo Patrick!
Bravo Patrick!
Certainty of death. Small chance of success. What are we waiting for?
SasoS ::
Mislim da je...čeprav ga Patrick ne priporoča toliko ker zamenja precej paketov (cel Xorg, doda PAM...).
Jebiveter ::
Dropline je full prevec intrusive! Instalira ti PAM in svojo verzijo X11, pa se nekaj drugih knjiznic. Dropline velja za soliden paket, sam sta po moje ostala dva dosti bolj "Slackware compatible."
Certainty of death. Small chance of success. What are we waiting for?
samek ::
Nej omenim, da imamo tudi slovenski mirror za Slackware na ARNESu. Zaenkrat še ni gor Slackware 10.2..
ftp://ftp.arnes.si/packages/slackware/
ftp://ftp.arnes.si/packages/slackware/
/dev/null
Jux ::
zakaj fura folk slackware? a mi lahko eden izmet slackwerašev razloži to? Mislim, kaj je prednost pred raznimi gentooji in podobnimi distribucijami za profije?
edit: da ne bo kdo mislu da ga podjebavam, res ne razumem zakaj.
edit: da ne bo kdo mislu da ga podjebavam, res ne razumem zakaj.
web&blog&etc: http://lukabirsa.com
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Jux ()
CCfly ::
Slackerji imajo preprost odgovor: zato ker dela.
"My goodness, we forgot generics!" -- Danny Kalev
Jebiveter ::
Jux:
1. It just works!
2. Nima kompleksnega packet managementa (nima dependency check-a, ipd.)
3. Uporablja preizkuseno 100% stabilen software (to vec pomeni kot zadnje cvs verzije z zadnjimi ficrji/bugi)
4. Ne komplicira pri konfiguraciji (ni graficnih orodij, ima pa config fajle tam kot je treba in dokumentirane tako kot je treba)
5. Out of the box (2CDja ponuja vse kar potrebujes - razen GNOMA
)
6. V primerjavi z debianom in gentoojem ga je lazje instalirat
7. uradno verzijo releasa en (1) clovek, kar je v tem primeru kr prednost (tko kot Linus kernel)
8. Ne patcha softwerja, ampak vzame zadeve take kot jih izdajo developerji (kar pomeni, da se zadeve ne tepejo med sabo tako kot pri "velikih" distribucijah ala Debian, RH, ipd.)
9. It just works!
10. Najboljs, da preletis tole.
11. Naj se kateri drugi "Slacker" se kej pove :)
Sem sprobal ze 101 distribucijo in samo Slack me je preprical. Ubuntu sicer pride "close 2nd" ampak zaenkrat je Slackware 1st. Jutri nameravam upgrejdat 9.2 instalacijo slacka na moji glavni kisti na 10.2, pa bom porocal kako se obnese.
1. It just works!
2. Nima kompleksnega packet managementa (nima dependency check-a, ipd.)
3. Uporablja preizkuseno 100% stabilen software (to vec pomeni kot zadnje cvs verzije z zadnjimi ficrji/bugi)
4. Ne komplicira pri konfiguraciji (ni graficnih orodij, ima pa config fajle tam kot je treba in dokumentirane tako kot je treba)
5. Out of the box (2CDja ponuja vse kar potrebujes - razen GNOMA
)6. V primerjavi z debianom in gentoojem ga je lazje instalirat
7. uradno verzijo releasa en (1) clovek, kar je v tem primeru kr prednost (tko kot Linus kernel)
8. Ne patcha softwerja, ampak vzame zadeve take kot jih izdajo developerji (kar pomeni, da se zadeve ne tepejo med sabo tako kot pri "velikih" distribucijah ala Debian, RH, ipd.)
9. It just works!
10. Najboljs, da preletis tole.
11. Naj se kateri drugi "Slacker" se kej pove :)
Sem sprobal ze 101 distribucijo in samo Slack me je preprical. Ubuntu sicer pride "close 2nd" ampak zaenkrat je Slackware 1st. Jutri nameravam upgrejdat 9.2 instalacijo slacka na moji glavni kisti na 10.2, pa bom porocal kako se obnese.
Certainty of death. Small chance of success. What are we waiting for?
64202 ::
> 11. Naj se kateri drugi "Slacker" se kej pove :)
Simpl je do kraja:
- /etc je zelo preprost, ni treba nic dokumentacije, kar skripte pogledas, kr so tko kratke
- 100% ti je vedno jasno, kaj se dogaja, ker je prakticno 0 avtomatike
Tisto kar zraven dobis zaresdela[tm] :). Ceprav kak debian tudi zaresdela[tm], samo ni tko frisko.
Simpl je do kraja:
- /etc je zelo preprost, ni treba nic dokumentacije, kar skripte pogledas, kr so tko kratke
- 100% ti je vedno jasno, kaj se dogaja, ker je prakticno 0 avtomatike
Tisto kar zraven dobis zaresdela[tm] :). Ceprav kak debian tudi zaresdela[tm], samo ni tko frisko.
I am NaN, I am a free man!
MrStein ::
> 2. Nima kompleksnega packet managementa (nima dependency check-a, ipd.)
Torej moraš ročno reševat odvisnosti ?
> 8. Ne patcha softwerja, ampak vzame zadeve take kot jih izdajo developerji
Ne popravlja bugov ?
Zanimiv pristop ...
(niti critical security bugov ne ?)
Torej moraš ročno reševat odvisnosti ?
> 8. Ne patcha softwerja, ampak vzame zadeve take kot jih izdajo developerji
Ne popravlja bugov ?
Zanimiv pristop ...
(niti critical security bugov ne ?)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
xrado ::
tud js sm ze probal kar nekaj popularnih distrotov, sam zmiri sm se pol vrnu na slackware.
je stabilen, pregleden in preprost ...je špica
za reševanje odvisnosti maš pripomočke...swaret, slapt-get,...
je stabilen, pregleden in preprost
...je špica za reševanje odvisnosti maš pripomočke...swaret, slapt-get,...
live and die by the code | blog.xrado.si
64202 ::
> Ne popravlja bugov ?
> Zanimiv pristop ...
> (niti critical security bugov ne ?)
Se mi zdi, da je poudarek na tem, da patch izda original avtor. Ce softver nima zanesljive politike zagotavljanja popravkov, preprosto gre iz distrota. (pred casom recimo proftpd, je sicer kmalu prisel nazaj:). Iz istega razloga je tudi GNOME sel ven.
> Zanimiv pristop ...
> (niti critical security bugov ne ?)
Se mi zdi, da je poudarek na tem, da patch izda original avtor. Ce softver nima zanesljive politike zagotavljanja popravkov, preprosto gre iz distrota. (pred casom recimo proftpd, je sicer kmalu prisel nazaj:). Iz istega razloga je tudi GNOME sel ven.
I am NaN, I am a free man!
64202 ::
> Torej moraš ročno reševat odvisnosti ?
To pri slackwareu ni tak problem, ker ima dobro izbrano osnovo. Vse najpomembnejse knjiznice dobis zraven in predvsem niso razbite na 500 kosov kot pri drugih distrotih (dev, static-dev, doc, common, etcetc.). Prakticno vse surs .tar.gz-je, ki jih dobis z neta, se skompajlajo v prvo, kar presenetljivo, ce si navajen redhata/suse-ja :). Tudi osnova je razdeljena v manjse kategorije (net, lib, dev, gnome, kde, ...), pogosto je pametno kar celo kategorijo instalirat. Ce pa clovek prevec uporablja debian/gentoo/..., pa verjetno misli, da je za delujoc sistem nujno potrebeno vse razbit na kosce in potem svetleco novoletno jelko odvisnosti iz njih narest
To pri slackwareu ni tak problem, ker ima dobro izbrano osnovo. Vse najpomembnejse knjiznice dobis zraven in predvsem niso razbite na 500 kosov kot pri drugih distrotih (dev, static-dev, doc, common, etcetc.). Prakticno vse surs .tar.gz-je, ki jih dobis z neta, se skompajlajo v prvo, kar presenetljivo, ce si navajen redhata/suse-ja :). Tudi osnova je razdeljena v manjse kategorije (net, lib, dev, gnome, kde, ...), pogosto je pametno kar celo kategorijo instalirat. Ce pa clovek prevec uporablja debian/gentoo/..., pa verjetno misli, da je za delujoc sistem nujno potrebeno vse razbit na kosce in potem svetleco novoletno jelko odvisnosti iz njih narest
I am NaN, I am a free man!
jimmi ::
Slackware je zelo poučen. Ker moraš vse ročno nastavit, vedno veš kje se kaj nastavi in če je kaj narobe znaš takoj popraviti, oziroma, če se ne da popraviti, veš da je nekaj narobe s hardware-om.. Mogoče se sliši zakomplicirano samo ni vse je zelo preprosto.
Najboljše pa je to da ni nobenih dependency-jev. Namesto da bi za inštalacijo naprimer amarok-a povlekel dol 80MB dependency-jev na debian-u, tukaj povlečeš dol amarok (6MB), libmusicbrainz (1,3MB) in flac (0.5MB) in dela.
Pohvale vredni so tudi neuradni paketi iz linuxpackages, ki skoraj vedno delajo in so res dobro narejeni.
Najboljše pa je to da ni nobenih dependency-jev. Namesto da bi za inštalacijo naprimer amarok-a povlekel dol 80MB dependency-jev na debian-u, tukaj povlečeš dol amarok (6MB), libmusicbrainz (1,3MB) in flac (0.5MB) in dela.
Pohvale vredni so tudi neuradni paketi iz linuxpackages, ki skoraj vedno delajo in so res dobro narejeni.
SasoS ::
Dober je tudi način samga delanja paketov. Meni pri RPMih nikoli ni šlo kreiranje paketov, vedno se je kaj zamešalo. Pri slacku enostavno kompajlaš .tar.gz normalno nato pa narediš make DESTDIR=/en_prazen_dir install in od tam narediš paket. Simple. Tako na sistemu nikoli ne ostajajo fajli od programov ki si jih inštaliral z make install. Še več, za večino paketov je takoalitako skripta že v slacku samem. Downloadaš source najnovejše verzije, popraviš verzijo v skripti in poženeš - dobiš čez par minut ven svež slackov .tgz
farmer ::
Slack je gut ce mas prevec cajta za na roke kompajlat stvari in rocno resevanje dependencijev, pa ker nima SysV inita, tko bolj learnings man linux... Ce se gres neki resenga je pa fajn met en package management, in FreeBSD-jevi portsi so ipak najbolsi!
Drgac pa slack userji pocekirite checkinstall, useful thingie.
Drgac pa slack userji pocekirite checkinstall, useful thingie.
bleh
Zgodovina sprememb…
- spremenil: farmer ()
Jebiveter ::
farmer: Sej slack ima packet management. In checkinstall ne nardi glih prevec lepih paketov (predvsem je problem z lastnistvom datotek). Pa z SysV initom imam samo slabe izkusnje...
Certainty of death. Small chance of success. What are we waiting for?
64202 ::
> pa ker nima SysV inita
sysv init je btw. najslabs init (mislim na uno symlink sodomijo v /etc/rcX.d) od vseh initov. slackware-ov seveda dobi plus pike za preprostost (da enablas service ob butu - chmod +x /etc/init.d/daemon)
sysv init je btw. najslabs init (mislim na uno symlink sodomijo v /etc/rcX.d) od vseh initov. slackware-ov seveda dobi plus pike za preprostost (da enablas service ob butu - chmod +x /etc/init.d/daemon)
I am NaN, I am a free man!
64202 ::
> FreeBSD-jevi portsi so ipak najbolsi!
Freebsd portsi so bli vcasih spica, zdaj so pa zaostal za konkurenco. Recimo gentoo in ostala truma source distrotov. Pa tudi netbsd pkgsrc je boljs, ima make upgrade ze od nekdaj (ja vem, freebsd ma portupgrade, samo portupgrade suxx).
Freebsd portsi so bli vcasih spica, zdaj so pa zaostal za konkurenco. Recimo gentoo in ostala truma source distrotov. Pa tudi netbsd pkgsrc je boljs, ima make upgrade ze od nekdaj (ja vem, freebsd ma portupgrade, samo portupgrade suxx).
I am NaN, I am a free man!
BigWhale ::
SysV init je precej handy, ko se ga navadis. Pri BSD initu je problem startanje in stoppanje posameznih servisov.
Jaz sem bil vcasih tudi BSD init fan... Zdej sem pa bolj agnostik ratal... :)
Jaz sem bil vcasih tudi BSD init fan... Zdej sem pa bolj agnostik ratal... :)
Sahel ::
Recmo tko, "Umirte se." Ja Slackware 10.2 je prisu ven, kul! Najprej, da stestiramo kaj je clovek spackal skupi in bomo pol vidli kolko je kul. Jst sm zal na verziji 10.1 opazil nekaj problemckov, ampak se jih, da postimat. Na Slackware-u so dependency checkerji/resolverji, ampak za zdaj se nobenega popolnoma delujocega. Se zgodi, da stvar tu pa tam crkne.
Res je na Slackware-u kul, da je vse na svojem mestu /etc ,/etc/rc.d/, ...
In to je glavna prednost pred ostalimi. Natanko ves kje bos kaj spremenu, da bo delalo. In ko se lotis kompajlanja v vecini primerov prides skozi z zelo malo dela, tudi ce rocno odpravljas odvisnosti. Vem, da sem na Ubuntuju zgubu zivce s kompajlanjem Cinelerre in sm po 18ih urah opustu nekje na polovici.
Velikokrat so problemi tudi s tem ker so razni NonFree programcki, ki imajo lastno instalacijo, tako narejeni, da se s tezavo na Slacku zinstalirajo zaradi drevesne strukture direktorijev, ampak je to mozno resiti z malce igrackanja.
In res je: "It just works!"
Res je na Slackware-u kul, da je vse na svojem mestu /etc ,/etc/rc.d/, ...
In to je glavna prednost pred ostalimi. Natanko ves kje bos kaj spremenu, da bo delalo. In ko se lotis kompajlanja v vecini primerov prides skozi z zelo malo dela, tudi ce rocno odpravljas odvisnosti. Vem, da sem na Ubuntuju zgubu zivce s kompajlanjem Cinelerre in sm po 18ih urah opustu nekje na polovici.
Velikokrat so problemi tudi s tem ker so razni NonFree programcki, ki imajo lastno instalacijo, tako narejeni, da se s tezavo na Slacku zinstalirajo zaradi drevesne strukture direktorijev, ampak je to mozno resiti z malce igrackanja.
In res je: "It just works!"
It's really quite a simple choice: Life, Death, or Las Vegas
64202 ::
> Pri BSD initu je problem startanje in stoppanje posameznih servisov.
Odvisno sicer kaj ljudje pojmujejo pod bsd init, samo tastarga z enim rc fajlom uporablja samo se openbsd, ce je to sploh se res.
Chapter 7. The rc.d System - tkole zgleda tanov BSD[tm] init :)
Ja tudi slack ne uporablja vec en rc stil inita.
Odvisno sicer kaj ljudje pojmujejo pod bsd init, samo tastarga z enim rc fajlom uporablja samo se openbsd, ce je to sploh se res.
Chapter 7. The rc.d System - tkole zgleda tanov BSD[tm] init :)
Ja tudi slack ne uporablja vec en rc stil inita.
I am NaN, I am a free man!
Roadkill ::
Kje bi človek našel info o tem, kaj je na posameznih CDjih?
Ne ljubi se mi 4ih CDjev DLjat na 256kbit liniji. Ne bi pa rad ostal brez kakih uporabnih knjižnjic ali nifty toolsov.
Ne ljubi se mi 4ih CDjev DLjat na 256kbit liniji. Ne bi pa rad ostal brez kakih uporabnih knjižnjic ali nifty toolsov.
Ü
SasoS ::
3. in 4. CD sta tako source, na 2. je ponavadi KDE, i18n, Extra in podobno tako da dejansko rabiš samo 1. CD :)
poweroff ::
Vem, da sem na Ubuntuju zgubu zivce s kompajlanjem Cinelerre in sm po 18ih urah opustu nekje na polovici.
V sources.list dodaj:
deb http://www.kiberpipa.org/~gandalf/ubunt... ./
Nato pa:
sudo apt-get update
sudo apt-get install cinelerra
V sources.list dodaj:
deb http://www.kiberpipa.org/~gandalf/ubunt... ./
Nato pa:
sudo apt-get update
sudo apt-get install cinelerra
sudo poweroff
Jebiveter ::
Matthai: apt-get-a lahko vsak! Fora je bila v kompajlanju za specificno masino.
Certainty of death. Small chance of success. What are we waiting for?
poweroff ::
Aha, ampak stvar je tudi v tem, da minmaxov repository za ubuntu ni hotel delati. Potem je Gand naredil poseben paket za Ubuntu...
sudo poweroff
Jebiveter ::
Hmm... AFAIK je minmax-ov repozitorij na Linux Festu v Kopru delal cist kul z Ubuntu-jem. Je pa res, da je to blo konc Aprila....
Certainty of death. Small chance of success. What are we waiting for?
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Firefox 1.5 Beta1 izšel! (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Brskalniki | 9233 (7264) | christooss |
| » | Kako naj naložim program v linux-u (strani: 1 2 3 )Oddelek: Programska oprema | 6441 (5370) | CCfly |
| » | Kateri Linux uporabljate (strani: 1 2 )Oddelek: Operacijski sistemi | 5062 (4145) | hruske |
| » | Izdan Slackware 10.0Oddelek: Novice / Ostala programska oprema | 3139 (3139) | union |
| » | Red Hat 8.0 ali 7.3Oddelek: Operacijski sistemi | 1133 (1054) | dr.J |