Slo-Tech - Starejši obiskovalci se bodo spomnili legendarne distribucije Linuxa, ki je danes najstarejša še aktivno vzdrževana distribucija. Minuli teden je praznovala 30. rojstni dan, saj je prva stabilna verzija Slackware 1.0 izšla davnega julija 1993. Tedaj jo je upravljal Patrick Volkerding, ki je še danes odgovoren za njeno vzdrževanje - kot benevoletni diktator.
Prva verzija Slackwara je sicer še nekoliko starejša, saj je 0.97 izšla še nekaj mesecev pred tem. Da danes je Slackware prilezel do verzije 15, katere beta verzija je pokukala na plano leta 2021, stabilna inačica pa februarja letos. Zgodovina Slackwara je v marsičem podobna zgodovini številnih odprtokodnih projektov. Nastal je iz distribucije SLS (Softlanding Linux System), s katero v zgodnjih letih Linuxa marsikdo ni bil zadovoljen. Ian Murdock je na primer ustvaril Debian, Volkerding pa je izdal prečiščen Slackware. Medtem ko jo danes poznamo kot bolj asketsko distribucijo, je bila ena prvih, ki je prinesla več kot le osnovna orodja in jedro - imela je grafični vmesnik X11, podporo za TCP/IP in GNU Emacs.
Slackware je na videz še vedno precej podoben prvotnim različicam, dasiravno je pod pokrovom ustrezno posodobljen in moderniziran. Se pa Slackware še vedno zažene v terminal, kjer ročno poženemo setup in v tekstovnem vmesniku namestimo sistem. Seveda ima podporo za več grafičnih okolij, med katerimi lahko izberemo želeno. Čeprav je bil Slackware svoj čas sinonim za vitek in prvobitni Linux, se je danes poredil podobno kot ostale distribucije. Petnajstica hitro zasede 16 GB, ko namestimo potrebno programsko opremo in posodobitve. Kljub prvobitnemu videzu in pregovorni skoposti namreč Slackware podpira spletne repozitorije in druge bonbončke modernih distribucij.
Mene ze malo spomin matra in bi moral brata vprasat katero verzijo sva takrat dol potegnila. Bilo je res okoli 25 disket za komplet z X-om. Namesceno na 386DX-40 in 8MB rama - diska ne vem vec koliko - verjetno 200-300MB. Malo kasneje je brat potem menjal masino na 486DX4-100, 16MB rama in Diamond S3 graficno - saj so bili gonilniki takrat precej bogi za ostale graficne kartice/chipsete.
Slack, moji prvi koraki v linuxu, prej FreeBSD. Ko si se s preprostim problemom ukvarjal ves dan, ker pač googlanja ni bilo, niti interneta, kvečjemu kak BBS. Good times.
Slack, moji prvi koraki v linuxu, prej FreeBSD. Ko si se s preprostim problemom ukvarjal ves dan, ker pač googlanja ni bilo, niti interneta, kvečjemu kak BBS. Good times.
V resnici si klel vsepovprek in ni bilo prav nič good times. Razen če si sadomazohist.
Se spomnim enkrat okrog leta 1996, ko sva s kolegom poskusala namestiti Slackware s tistega CD-ja, ki je bil prilozen knjigi "Naucite se Linux" (ali nekaj podobnega)... No, po nekje 12 urah jebanja s particijami ponovno in ponovno in ponovno sva prisla do namescenega sistema. In potem ugotovila da X ne podpira njegove graficne kartice.
slackware moj prvi stik z linuxom tam sredi devedesetih let enkrat. dobil CD v reviji sofwarepower ali mojmikro (eni izmed njih). bil čisto srečen otrok, da sprobam ta superduper operacijski sistem linux o katerem se je toliko govorilo... zalomilo se je takoj po inštalaciji (to mi je še uspelo), ker nisem vedel kaj sploh narediti naprej... me je tolk zatraumiralo, da se nisem taknil linuxa potem vsaj 10 let :D
Tudi zame prva Linux distribucija za mnoooogo let, dokler ni Ubuntu (Server) postal toliko preprostejsi za upravljat (predvsem pakete), da je to pretehtalo. Prvi CD mi je Jaka Mele skopiral, ki je tudi predstavil Linu bralcem MM, ce se prav spomnim. Novejse verzije sem nabavljal potem online na neki strani, se ze ne spomnim vec njenega naslova ... stancali so svoje CDje za razlicne distribucije in FreeBSD in je bilo bistveno ceneje kupit CDje kot pa downloadat
Ne pa vem v cem je smisel bootanja v tekstne ttyje zadnje case, ce je to funkcionalnost Linus brez kaksne slabe vesti totalno pohabil
Prvi koraki v linuxu, poskusil razne red hate, debiane, mandrake, suse, ... vendar na koncu dokončno namestil slackware (verzija 8 se mi zdi), ker je največ stvari delalo out of the box... In še zdaj ga uporabljam na moji desktop mašini.
Se spomnim ko Patrik ni hotel pama, etc... Ni se sekiral. Fural je svoje. Sicer pa naredi svojo distribucijo. Je nekaj še živečih forkov. Ampak kar je dal od roke je bilo daleč najbolj stabilno.
Problem je bil bolj ali manj vzdrževanje. Mislim da mu je bil to v življenju time waster. Ne pa preokupacija.
Petnajstica hitro zasede 16 GB, ko namestimo potrebno programsko opremo in posodobitve.
V tole dvomim. To je mišljen še celoten kde/gnome desktop zraven? Ker ubuntujevski imagei, ki se jih uporablja v CIju nimajo več kot nekaj gb. Ne vem, od kje bi jih imel slack?
Petnajstica hitro zasede 16 GB, ko namestimo potrebno programsko opremo in posodobitve.
V tole dvomim. To je mišljen še celoten kde/gnome desktop zraven? Ker ubuntujevski imagei, ki se jih uporablja v CIju nimajo več kot nekaj gb. Ne vem, od kje bi jih imel slack?
Če izbereš "full install" oz. ne odstraniš stvari, ki jih ne potrebuješ potem znese toliko.
