Referendum o RTV

Neveljavne glasovnice se štejejo, kot proti. Kriminal.

Mimo na celi črti tole. Neveljavna glasovnica je točno to - neveljavna. Kak jim je to uspelo obravnat kot proti Stranpoti prava, očitno...

Molčeča večina ni pomembna, ker se je sama odločila, da ne bo izrazila mnenja. Je res, da se na tehle referendumih odloča (zainteresirana) manjšina o nečem, kar se potem tiče vseh, ampak če je večina tiho, je to problem večine. Je pa precej žalostno, da očitno 70% volilcev dol visi, kaj se dogaja. Kvorum je pa tako - edina možnost je udeležba navadne večine. Samo to je nekak rezervirano za potrjevanje ustavnih sprememb. Edino, kar bi tu lahko vlada naredila je, da vpelje v šole namenski predmet, pri katerem bi učencem razložili malo tole čudo od demokracije in na tak način poskušali dvigniti zavest o politični participaciji državljanov. Samo oblast tega ziher ne bo šla počet. Kdo pa hoče z lastno glavo razmišljujoče državljane?

In ja, so zmagali.

Zakon je formalno sprejet. 70% ljudi se do njega ni želelo opredeliti, ni se jim bilo treba. Več ali enako kot 50% + 1 glas prišlih na volišče je bil ZA.

Dobrodošel v 21. stoletje, v Sloveniji! Lamentacije antiglobalistov () so zdaj irelevantne.

Kolko jaz vem o tem, je bil referendum o večinskem volilnem zakonu spoznan za uspelega (ustavno sodišče). Je pa res, da je koalicija odločitev izigrala z sprejetjem ustavnega zakona. Lahko pa da se motim...

Ali pa dodatek k ustavi - če se referenduma udeleži manj kot 50% volilcev, grejo stroški iz mase plač Državnega zbora

> zakaj za boga moramo volilci o vsaki jebi bedi glasovat na referendumu. A ne plačujemo poslancev, da odločajo namesto nas?

Saj nam ni TREBA. Pravico za sklic referenduma ima 40 tisoč podpisnikov volilcev, ali 30 podpisnikov poslancev. Potem pa volilci grejo ali pa ne o zadevi odločat.

Tega jest ne bi postavljal pod vprašaj. Četudi nisem zelo navdušen nad neposredno demokracijo.

Vendar ko bom hotel tako daljnosežno spremembo ustave, da referendumov ni več, bom sprožil referendum(sko zbiranje podpisov) v ta namen.

Moram vzet v bran poslance opozicije, ki so sklicali referendum. Do tega imajo pravico, 30+ poslancev so.

Podobno, kot ima policaj pravico, da porabi balonček za tvojo sapo. Baje so ga včasih sami plačevali, če ni postal dovolj lepo zelen. Tisto je bila neumnost, podobna tej, da se račun za referendum izstavi tem poslancem.

Treba je bit objektiven in pravičen.

Na žalost ima opozicija edini vzvod za omejevanje vlade referendum. Lepo in prav in legitimno.

Po drugi strani pa drago in nadležno.

Pa nekaj me še moti: kako naj izrazim svoje nestrinjanje z referendumom? Če ne grem na referendum, nisem naredil nič. Če oddam neveljavno glasovnico, tudi nisem naredil nič. Kaj potem?

To nej se zmenjo poslanci med sabo, zato so izvoljeni.

to, da bo referendum, so se zmenli poslanci. kaj ti ne paše?

edit: drugič pač ne volit tistih, ki radi posegajo po referendumih. torej ne voli desnice, in očitno, tudi levice ne.

Njemu vsekakor koristi, da ni več v LDS, kjer mu Školč in Širca in podobni premočno pihajo na dušo.

Interes kapitala je naš interes. Vseh nas.

Enostavno ne moremo imeti preveč kapitala. Kot ne moremo biti premladi, prelepi ali prepametni, tudi prebogati ne moremo biti.

Če kapital dobro raste, potem imamo kaj jesti, stanovati ... itd.

btw, a se je še kdo v nedeljo dopoldne opazu, da je uni gospodov pastirček med uno klerikalno oddajo uspel, kljub volilnemu molku, še mal popluvat medije. naključje?

ehhh, če kominterna ne uspe držat roko nad svojo televizijo, pol je tut mogoče cajt, da jo dobijo klerofašisti.

men je najbolj zanimiv podatek, da je bila vec kot polovica glasovnic oddana pred 12 uro, kar pomeni, da so ldje lepo napumpani od cerkve odsli na volisca...

v (kokr se itak vsi desnicarji sklicujejo na tole) modernih evropskih drzavah SE NE VOLI OB NEDELJAH, zato da res pride tist k mu je kej do volitev

kar se tice pa neveljavnih glasovnic, cca 800 jih je blo, volilcev pa cca 0.5M, procentiraj pa se ne sekiri (sam ne mi rect da preprosto ni prov da ce je neveljavna da je pol proti, ker vlada tud preprosto nima kaj pocet na tv.)

mene sam zanima, kaj bo ko prispejo vse glasovnice zamejskih slovencev, en mi je reku da so to sam domobranci pa da bo itak proti, js sm pa optimist

No, pa čem še jaz malo demagogije zganjat.

TESKAn:

> In že kar vidim, kako boste sedanji zagovorniki jamrali, če bo na naslednjih volitvah zmagala spet LDS in se bodo vodilni na RTVju zamenjali

LDS bo ta zakon seveda strumno razveljavila/odpravila. Brez vprašanj.

veteran:

> Kakorkoli, za zakon je glasovalo 15,3% vseh volilnih upravičencev, tako da bodo desničarji težko kaj blejali o legitimnosti. Ampak ker imamo tako beden zakon o referendumu, je možno tudi take rezultate štet kot zmago.

Proti zakonu je glasovalo 15 % volilnih upravičencev, tako da je jasno, da je bila kampanja proti zakonu vse prej kot legitimna.

(No, bom še bolj glup: na zadnjih državnozborskih volitvah je SDS podprlo borih 17,6 % volilnih upravičencev, LDS pa 13,8 %. In ti se majo za vodilne stranke [o]pozicije? [Da nima veze, praviš?])

IMHO folk ne hodi na referendume ker se odločamo samo o nekih brezveznih zakonih, če želite visoko udeležbo na referendumih pa nam dajte kakšno vprašanje ki bo bolj vplivalo na naše življenje!

Tile referendumi so le zato da imamo občutek demokracije, o kadilskih zakonih pa odloča država...

Če bi uvedli certifikate, potem bi se dalo komot rekonstruirati kako je kdo glasoval. In volitve padejo (ker ljudje ne bi več zaupali vanje).


Ni res. Odvisno od načina podpisovanja glasovnice in drugih tehnikalij.

In BTW. Kako ti veš pri papirnem glasovanju, da je volilec vrgel not volilni listič in ne recim praznega lista li kaj drugega v kaslc ? Kako več, da ni vrgel not dveh ali več glasovnic ?

Kdorkoli je šel volit ve, da bi se to ob tisti volilni komisiji dalo komot. Noben nima pravice vpogleda v tvoj volilni listek, pa tudi nadzorovat te ne samejo, ko ga izpolnjuješ.


Zato je treba narediti tako, da je zadeva anonimna, zanesljiva (da je sak volilec preverjen), in da ne izgublja glasov.


Kar pri papirnem delu niti slučajno ni vedno res. Tam nimaš nadzora nad premnogimi parametri, pa čeprav imaš volilca pred seboj.


Sicer ljudje v e-olitve ne bodo zaupali. In potem e-volitve padejo.


Volitvam pa zaupajo ? Folku je žal 10 minut svohjega časa in 2 litrov benza že sedaj.


Tega seveda ne more narediti nedeljski programer. Kdorkoli drug pa tega ne bo delal za drobiž. Zato sem rekel, da so drage.


Če bi za to zastavil recimo vsoto, ki je potrebna samo za en referendum (600 MIO SIT brutto) potem to ni več drobiž, vseeno pa poceni v primerjavi z nenehnimi premetavanji papirja.

In BTW. Kako ti veš pri papirnem glasovanju, da je volilec vrgel not volilni listič in ne recim praznega lista li kaj drugega v kaslc ? Kako več, da ni vrgel not dveh ali več glasovnic ?

Če vrže v skrinjico prazen list (ki ga je prinesel s seboj) ali pa sploh nič ne vrže noter, v bistvu ni problema. Na koncu se sicer cifre ne ujemajo (število volivcev vs. število oddanih glasovnic), vendar če je oddanih glasovnic manj, kot je bilo volivcev, ni panike. Večji problem pa je, če je oddanih glasovnic več, kot je bilo volivcev, ki so glasovali. V tem primeru gre lahko že za k.d., le da je storilca težko, če ne že nemogoče odkriti.

Nadzora nad katerimi parametri? Volivec pride, se identificira, član volilnega odbora ga prečrta v volilnem imeniku, dobi glasovnico, gre v kabino glasovati ter na koncu odda glasovnico v zapečateno glasovalno skrinjico.


Recimo to,. da ne veš ali je v skrinjico sploh oddal glasovnico ali kaj drugega. Lahko bi not vrgel dve ali več glasovnic. Glasovnica je tudi navaden sfotokopiran list papirja, torej jo je povsem enostavno pobnarediti in razmnožiti itd itd itd.
Kaj lahko volilna komisija naredi, če frajer tik pred koncem volitev v zadnjem trenutku zabriše not šop 100 tih glasovnic ?


Malce si pomešal. V prvem primeru gre za (ne)zaupanje v izvedbo e-volitev; v to, da bodo glasovi pravilno prešteti, da ne bo manipulacije, da bodo volitve resnično anonimne, etc.


In kako jim papirno preštevanje lahko vlije zaupanje ? Trije dripci o katerih ne vem ničesar za mizo ob boxu naj bi mi vlivali zaupanje ? Kaj pa če so oni glavni v celem scamu ?


V drugem primeru gre večinoma za to, da ljudje ne verjamejo, da lahko kaj spremenijo. Gre za apatičnost volilnega telesa, ne pa za (ne)zaupanje v samo izvedbo volitev.


Nisem ravno ziher v to. Ja, folk je melanholičen, Ampak nisem ziher da pa samemu postopku zaupajo 100%.
Jaz mu recimo sploh ne. Mislim, da mojo glasovnico lahko bodisi izniči, podvoji ali spremeni vsak od unih, ki ima 30 sekund časa in 1 KSIT koristi.
Zakaj domnevam da kljub temu tega ni naredil ? Zato ker mislim da se mu enako je*e kot meni.

Ko bo pa šlo za kak "vroč" referendum, bodo pa stvari morda povsem drugačne...

Prihodnost je nedvomno eReferendum in eVolitve, kar je na tem forumu večini verjetno jasno. Težava je v razširjenosti arhitekture in zaupanju ljudi.

To pa je le prehodnega značaja (enako je bili pri tiskanih obrazcih, ko ljudje še niso znali brati in niso bili mobilni).

Prej ali slej bo omogočeno tudi glasovanje od doma, kasneje predvsem od doma in sčasoma le od doma. Zlorabe bodo, a te so so možne pri vsaki metodi glasovanja.

Tole je copy/paste mnenja urednika Monitorja Nikolaja Pečenka, 2003 številka 11.
PDF revije Monitor 11/2003

Upam, da ne bo kakšnega problema glede vira ipd.

Neznosna lahkost e-volitev

Ob nedavnem trgovinskem referendumu se je spet precej govorilo o e-volitvah, na enem od volišč so jih poskusno celo izvedli. Ker prinašajo nekaj očitnih prednosti, je skoraj zanesljivo, da bomo lahko, kljub nekaterim pomislekom, predvsem varnostnim, prej ali slej volili elektronsko, kar od doma. To pa utegne demokracijo, kakršno poznamo danes, postaviti na glavo. Na zadnjih ameriških predsedniških volitvah so nekateri doživeli pravi
šok. Pa ne zaradi tistega, ki je bil na koncu določen za predsednika, temveč zato, ker se je izkazalo, da glasov ne morejo prešteti do zadnjega glasu natančno. Ko se je najprej zataknilo pri strojnem štetju, so ljudje še nekako razumeli. Stroji so pač nepopolni in smo pravzaprav že vajeni, da se motijo. Za težave, ki jih imajo z vodenjem računov pri Ljubljanski banki, je morda res odgovoren ta ali oni direktor, a kriva je Sigma, karkoli že to je. Tako je vsaj prepričana večina. Toda vrnimo se k volitvam. Če torej stroji ne morejo natančno prešteti glasov, jih bomo pač preštevali ročno, kakor v dobrih starih časih. A pravo presenečenje je šele sledilo. Štetja glasov so se na Floridi res lotili ročno, toda strokovnjaki so takoj opozorili, da je v resnici človeško štetje še nekoliko manj natančno od strojnega. Če se stroj pri tisoč glasovih v povprečju zmoti enkrat, se ljudje zmotijo dvakrat. Zmotljivost človeškega štetja je presenetila marsikoga, nikakor pa ne tistih, ki so že kdaj morali prešteti več kakor nekaj sto česarkoli. Ali, povedano drugače, vodja volilne komisije bo verjetno trdil drugače, a milijona listkov se ročno ne da prešteti do zadnjega glasu natančno. Na tem mestu pridemo do prve izmed prednosti e-volitev. Saj ne, da se računalniki ne bi mogli zmotiti, a če je program za štetje narejen dobro, bi tistih nekaj milijonov glasov že moral prešteti brez napake.
Druga prednost e-volitev je priročnost. Namesto da bi se volivec moral odpraviti do volišča, ne nujno najbližjega, temveč tistega, kjer je registriran, in ne kadarkoli, temveč v desetih ali enajstih urah, kolikor je volišče odprto, zadošča, da doma klikne z miško.
E-volitve povzročajo tudi nekatere skrbi. Mnogi se, recimo, bojijo, da bi jih bilo mogoče ponarediti. Saj vemo, hekerji so vsega zmožni. Možnost take ali drugačne goljufije je po eni strani pri e-volitvah res večja, saj se ni treba truditi s ponarejenimi volilnimi listki, krasti volilnih skrinjic ali podkupovati števcev, temveč je dovolj, da vdremo v volilni strežnik in z nekaj kliki priredimo rezultate. A to je tehnična podrobnost in prav nobenega teoretičnega zadržka ni, da ne bi mogli za varnost poskrbeti bolje kakor pri klasičnih volitvah. Drugi se bojijo, da bi e-volitve povzročile neenakost med volivci, to pa bi se poznalo na rezultatih. Elektronsko nepoučeni in neopremljeni bi morali iti, po dežju ali snegu, na klasično volišče, oni drugi pa bi lepo doma vzeli miško v roke in kliknili svojega kandidata. A tudi to je tehnična podrobnost ali, bolje rečeno, težava današnjega, ne pa tudi jutrišnjega dne. Poleg tega nikjer ne piše, da bi morali za e-volitve uporabljati prav osebni računalnik. Volili bi lahko tudi s prenosnim telefonom ali, recimo, pri najbližjem bankomatu. Na tem mestu preskočimo nekaj let ali, če hočete, desetletij. Tehnologija e-volitev je medtem postala povsem zanesljiva in vsakomur dostopna. Ko bo lahko vsakdo, v vsakem trenutku, ne da bi bilo treba organizirati volitve ali referendum, oddal svoj glas, bo to pomenilo, da je posredna, predstavniška demokracija, kakršno poznamo danes, s strankami, parlamentom in vsemi poslanci vred postala odveč. Poslance naj bi dandanes potrebovali predvsem zato, ker je nepraktično, da bi pri potrjevanju ali zavračanju zakonov, vladnih predlogov, ustavnih sodnikov in kar je še teh reči, sodelovali vsi volivci. Volivci bi torej na volitvah izvolili predsednika vlade, ta pa bi potem moral izbrati take ministre, da bi vlado potrdila večina vseh volivcev. In potem bi si, recimo, enkrat na teden vzeli še kakih deset, morda petnajst minut za državne posle. Klik z miško, pritisk na tipko in naš glas bi bil oddan. Če bi koga zanimalo, o čem pravzaprav glasuje, bi si pred tem lahko seveda podrobno ogledal vse gradivo, ki bi bilo prav tako elektronsko dostopno.
S tem pa možnosti e-volitev še niso izčrpane.
Če bi si volivec samokritično priznal, da o kloniranju ali finančni politiki ne ve dovolj za pravilno odločitev, bi lahko svoj glas za določeno glasovanje predal nekomu drugemu. Ko bi glasovali o zdravstveni reformi, bi, recimo, pooblastil svojega zdravnika, ko bi prišel na dnevni red zakon o trgovinah, pa bi glas predal prodajalki ki vsak dan prodaja kruh inmleko.Vse seveda elektronsko, s klikom ali dvema.
E-volitve bodo morda povzročile konec političnih strank in parlamentarne demokracije.
Če bi se volivcu zdelo, da je neposredna demokracija zanj preveliko breme, bi lahko svoj glas tudi za dalj časa, do preklica, predal nekomu, ki mu v vseh pogledih povsem zaupal. Recimo ženi, kolumnistu, ki mu je še posebej pri srcu, krajevnemu vedeževalcu ali predsedniku vlade. Po želji pač. Kam bo to vodilo, je seveda nemogoče napovedati. Morda bi se znova izoblikovali nekakšni poslanci ali, recimo, zbor modrih starcev, ki bi jim veliko ljudi zaupalo in bi imeli zaradi tega njihovi glasi veliko večjo težo kakor glas posameznika. V skrajnem primeru bi se lahko zgodilo, da bi dovolj ljudi svoj glas zaupalo enemu samemu, ta pa bi potem kot nekakšen razsvetljeni absolutist vladal, dokler bi mu pač dovolj ljudi zaupalo. Zavedajoč se, da lahko že do večera izgubi podporo volivcev.
Lahko se bo seveda izkazalo, da neposredna demokracija vodi v anarhijo, a tako so prepričani predvsem tisti, ki se jim zdi, da ljudje niso sposobni odločati o svoji usodi in potrebujejo voditelja, kakršnegakoli že.
Naj se stvari obrnejo tako ali drugače, skoraj zanesljivo je, da bodo e-volitve povzročile velike družbene spremembe. Tako pač, kakor je tehnološki napredek doslej že večkrat povzročil spremembo družbene ureditve. Prve države so lahko nastale, ko je človek nehal po gozdovih nabirati sadeže in je posejal pšenico in riž. Tisk je, ob pomoči parnega stroja, povzročil propad fevdalizma in rojstvo demokracije, kakršno poznamo danes. In ko se bodo nekoč ozirali nazaj, se bo vsakomur zdelo razumljivo, da so digitalne komunikacije z začetka 21. stoletja povzročile naslednjo veliko spremembo.
Lahko pa se seveda tudi motim.


Takole nekako bi lahko izgledale volive v praksi!

Sicer je mnenje že nekaj časa staro in se določene zadeve navezujejo na dogodke iz preteklosti (SIGMA, Florida), vendar se mi zdi ideja še vedno zanimiva.
Je pa tole nekako povezano s Thomasovo temo Regnat Populos oz. z Direktno demokracijo.

Pa povejte svoje mišljenje!

Evo, Matthai spet insunacije zganja, za katere se ne bo nikomur opravičil.

Samo tolk, da ga ne boste preveč resno jemali.

jst mislim, da bi se dal tud pogruntat kdo je metal fotokopije al pa prazne liste v škatle, da ne govorim, da komisija verjetno tudi vsako smet in prazen list papirja omeni okrajni volilni komisiji.

men ni čist jasn kako nekateri ljudje tolk zaupajo tehnologiji, kot ji thomas in kako so nekateri tako ignorantni kot je brane

aja pa ko je pintar pisal, da se na referendumih ne odločamo o ničemer pametnem - NAPAKA
tale referendum je govoril o pomembnem vprašanju, ne glede na to kaj si volil -vprašnaje je bilo kdo bo dobil tvoj denar in kako ga bo porabil
tudi referendum o SŽ in vračanju sredstev vloženih v izgradnjo telekomunikacijskega omrežja bomo še dolgo plačeval
tudi referendum o delu trgovin bomo še zelo dolgo čutl
vsi referendumi, kar jih je bilo so bili zelo pomembni, samo slovenci so apatični hlapci (ne vsi - tukaj thomas in brane izstopata v pozitivno smer, ker sta vsaj aktivna) imajo v nedeljo bolj pomembne opravke - na koncu pa normalno zmaga peščica ljudi, ki hodi v nedeljo k bogoslužju
thomas pozabi na tvoje sanje, srednji vek prihaja nazaj

Ahh, kako z lahkoto se Pečenko loteva vseh menda navideznih perečih vprašanj o dejanski izvedljivosti e-volitev -- vsako oviro odpravi s stavkom ali dvema [pardon -- s klikom ali dvema!], vse težave pa hkrati ultimativno odpravi s klavzulo "čez trideset let" ... [Pravilnosti slednji ne gre učitat, le njena uporaba v kontekstu e-volitev včeraj-danes-jutri je prav naivno lahkotna.] Obenem mu niso znana osnovna načela volilne pravice in udari s pooblaščanjem tretjih oseb.

Nič ne bo narobe, če zopet prilimam članek (PDF) iz The Economista, ki se ukvarja z e-volitvami.

http://www.mladina.si/tednik/200447/cla...

Da se ne boš preveč trudil.

cirecire je napisal: "Aja, pa hvala Krivicu, da je povedal, da ostro nasprotuje zakonu, ker vedno, ko se on pojavi v raznih oddajah potem še tisti, ki razmišljajo drugače takoj spremenijo mnenje in glasujejo proti temu, kar Krivic zagovarja."

Krivic je zelo briht človek, pokončna oseba in gotovo gre spoštovati njegovo mnenje. Vsaka mu čast. Na tem mestu lahko še omenim, da ko je bil ustavni sodnik, je bil pravi užitek brati njegove obrazložitve ustavnih odločb. Po kvaliteti je gotovo izstopa napram ostalim ustavnim sodnikom.

Če uporabim obrabljeno frazo: Tako da, če cirecire kritizira Krivica, to več pove o prvem, kot o drugem.