» »

Katera distribucija GNU/Linuxa je primerna zame?

Katera distribucija GNU/Linuxa je primerna zame?

Temo vidijo: vsi
««
28 / 29
»»

igorpec ::

PARTyZAN je izjavil:

@bici: ne pusti se sprovocirat, uporabljaj to kar ti paše.
Glede scroll hitrosti, si se poigral s to nastavitvijo v System Settings?



Eno je biti večni test uporabnik zadnjih verzij, drugo pa uporabnik računalnika na testiranih verzijah. Nov uporabnik nima nobene perspektive in bo imel precej več, zanj težkih, težav z rolling in za marsikaj ne bo znal niti pravilno vprašati ...

Drugače pa, vsakemu svoje, kar mu paše. Za igračkanje in učenje je vsak dober. Bolj je hroščat, več se lahko naučiš. Dober KDE je tudi uradna KDE distribucija, pol rolling, https://neon.kde.org/ z mogoče še najmanj hrošči na DE nivoju.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: igorpec ()

bciciban_ ::

EndeavourOS mi dobro služi že več kot dve leti.
V vsem tem času sem naletel na 2 buga
1) nekaj časa preko BT ni deloval dual shock 4 kontroler, delal pa je preko kabla
2) nekoč je nehal delovati nek vm s staro verzijo debiana. Drugi Linux in windows vm-ji so delovali.

Oboje je bilo pofiksano v nekaj dneh.

Kar ti prinese Debian ali Ubuntu LTS Je samo to, da boš večno na zastarelem softwareu.

igorpec ::

bciciban_ je izjavil:

EndeavourOS mi dobro služi že več kot dve leti.

Zahvaljujem se za prispevek vseh ki dnevno uporabljate rolling releases. Prispevate več za izboljšanje kakovosti Linuxa, kot LTS in poslovni uporabniki. Hvala!

Linux OS je prekomplicirana zadeva, da bi jo lahko ocenjeval s stališča ene same osebe. Sploh pa ne iz stališča laičnega končnega uporabnika. Sam priznam da o stanju skupka beta verzij programov in knjižnic nimam pojma, še najbolj zanimivo je, da pravzaprav tega ne ve nihče. To se avtomatično sestavi, prilepi blagovno znamko in ponudi za download. Nato pa zbira in fixa buge.

bciciban_ je izjavil:

Kar ti prinese Debian ali Ubuntu LTS Je samo to, da boš večno na zastarelem softwareu.


Zastarel ali stabilen in vzdrževan app je nekaj povsem drugega. Imam LTS in nekaj aplikacij backportanih. Tudi sam rabim kakšno zadnjo verzijo, ampak če uporabljaš 1-2, je tveganje precej manjše kot če je celoten OS take sorte.

Sam uporabljam primarni računalnik izključno za resno delo. Nekaj aplikacij na desktopu, na strežnikih pa se običajno uporablja le ena aplikacija/servis, ki potrebuje nekaj skupnih knjižnic. Če je to tvoj kruh in/oz. si pri zdravi pameti, boš šel daleš stran od rolling. Za (sekundarni) desktop bi morda še uporabljal rolling, tudi poskusim tu in tam kaj, strežnik pa tega ne bo videl nikoli.

RedDrake ::

Jaz uporabljam dve rolling release distribuciji.
Archa na delovni mašini, kjer se dosti igram z zadnjimi verzijami vsega možnega, ter Manjaro na "dnevna soba" PC-ju, ki ga uporablja tudi žena in kjer sem do sestave moderne W10 mašine dobro leto nazaj igral tudi vse svoje igre. Arch vsekakor ni za ljudi tipa "faint of heart". Bugi so pogosti, a to pač sprejmem. Recimo ena boljših zadnje čase, ravno v KDE, je da mi občasno (v cca 33% primerih?) alt tab iz konzole v browser da fokus na browser menu in ga odpre, namesto da bi fokus ostal na odprtem tabu. Annoying. Je pa Arch bil leta 2010, ko sem ga namestil edini, kjer sem dobil dovolj nove verzije v4l subsystemov, da mi je delovalo kar sem takrat rabil. Aja, dela že od takrat, kljub temu da sem že dvakrat zamenjal HW.
Ko sem enkrat malo zanemaril posodobitve (minilo je kakih 8 mesecev brez da bi posodobil enkrat), je bila kar veselica spet vse nazaj usposobiti, ker je bilo kar precej nekih konfliktov.
Na Manjaru teh težav ni. Posodabljam ga na vsake kvatre, recimo ravno 2 dni nazaj sem videl popup da imam "1100+" posodobitev. Kliknil update, počakal tistih dobrih 15 minut da je potegnilo preko WiFi-ja dol tistih skoraj 5G robe in voila. Vse b.p.

Tako da moj nasvet za začetnika je vsekakor Manjaro. Je pa zanimivo, da mi ga je priporočil znanec, ki linux uporablja še iz prejšnjega tisočletja, kar me je precej presenetilo. Ampak se izkaže da je kar kul zadevica.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: RedDrake ()

igorpec ::

RedDrake je izjavil:

kjer se dosti igram z zadnjimi verzijami vsega možnega

Rolling release je temu namenjen, igračkanju in testiranju in super da se to počne z veseljem. Tudi sam priporočam rolling, če je to cilj in če človek približno ve, kaj to je. Vsaka cerkev (apt,dnf,pacman,...) ponuja tovrsten mix, ker jih stane le vzdrževanje avtomatike. Manjaro in Arch pač lahko ponujata le rolling ( = dobro ali slabo kot Ubuntu / Debian unstable. Ali Suse Tumbleweed, Kali, Gentoo), ker so mehanizmi za stabilizacijo kompleksnega sistema daleč izven dosega (običajno povsem amaterske) ekipe. Dovolj je drugih distribucij, katerim je stabilen OS fokus. Kar Manjaro prodaja kot "stable" in se skuša predstavljati kot Ubuntu Arch sveta je navaden scam, ampak to končnega uporabnika niti ne zanima. Tudi na 20 let podlage. Ubuntu je podjetje z 1000+ zaposlenimi, da sploh ne omenjam RedHat ... Manjaro < 10 ljudi.

RedDrake je izjavil:

Ko sem enkrat malo zanemaril posodobitve (minilo je kakih 8 mesecev brez da bi posodobil enkrat), je bila kar veselica

Nonstop se nekaj dogaja, vedno nove verzije, LTS pa ne privošči uporabnikom tega veselja, posodobitev je bistveno manj. Le zakaj?

Če rolling ne posodabljaš, potem si tudi na zastarelih paketih. Kaj je potem fora? :)

RedDrake je izjavil:

Na Manjaru teh težav ni.


Zagotovo so enake težave kot pri drugih rolling, le iz subjektivne perspektive in brez poglobljene raziskave tega ni mogoče prav dobro oceniti. Manjaro dela bolj ali manj le na prodaji številk in hardwera, ne more biti drugače. Za končnega uporabnika pa je pomembna predvsem kozmetika, veselje ob nenehnih posodobitvah, veselje ob odličnih kompleksnih desktopih - recimo KDE, ki z Manjaro nima ničesar skupnega. Rolling danes je vsekakor bistveno boljši kot pred 10-15 leti, je dovolj dober za domačo uporabo, ne bi pa to kar priporočal vsakemu.

RedDrake ::

Tle se morem spoštljivo nestrinjati.
Verjetnost da bo update na manjaru kaj pokvaril je izredno majhna. Jasno večja kot recimo debian LTS, kjer se uporablja tudi po desetletja stare verzije, ampak še vedno dovolj majhna da začetnik v 99,99% ne bo nič zaznal. Bo pa vse delovalo. In nameščanje SW-ja je trivialno v primerjavi z recimo debianom.
Da o HW-ju ne govorim.
Si kupil novo multifunkcijsko napravo in ugotovil da rabiš SANE 1.3.1 tvoj LTS ima pa verzijo 1.2.1 staro leto in pol, in pač tough luck. Da o stvareh v kernelu ne govorimo ...

Kot že napisano, osebno vidim manjaro kot dobro razmerje med HW podporo ter "modernimi" funkcijami in nizko možnostjo bugov/breakov. LTS releasi imajo bias večji v nizko možnost napak, Arch (in še kak) pa v bleeding edge ne glede na buge/breake.

LightBit ::

Včasih je problem že če se neka stvar posodobitvi malo drugače obnaša. Ker da bi posodobitev vse pokvarila je redko. Recimo ne spomnim se da bi se mi Arch kdaj res pokvaril. Je bilo pa pogosto da sem moral popraviti konfiguracijo in stvari uporabljati drugače (nadležno ko nekaj ugotoviš kako se nekaj naredi pa je čez en mesec čisto drugače). Tudi Debian ima buge, ki ostanejo do naslednje verzije (~2 leti), ampak ni pa presenečenj.

Grimniir3 ::

Nikoli nisem imel toliko težav kot z Ubuntu LTS. LTS filozofija pije vodo samo če res želiš ostati zamrznjen v času in si na istem LTS releasu od začetka do konca.

Za domači sistem je bila jeba vsakič ko sem šel na novi LTS. Kar je po svoje logično saj ob nadgradnji narediš en velik skok naprej in je kup sprememb.
Sedaj sem že nekaj let na arch/Endeavour/Manjaro sistemih in je pod črto življenje mnogo prijetnejše. Dejansko v štirih letih uporabe teh sistemov nisem skupaj imel toliko težav kot ob eni LTS nadgadnji.

LightBit je izjavil:

Včasih je problem že če se neka stvar posodobitvi malo drugače obnaša. Ker da bi posodobitev vse pokvarila je redko. Recimo ne spomnim se da bi se mi Arch kdaj res pokvaril. Je bilo pa pogosto da sem moral popraviti konfiguracijo in stvari uporabljati drugače (nadležno ko nekaj ugotoviš kako se nekaj naredi pa je čez en mesec čisto drugače). Tudi Debian ima buge, ki ostanejo do naslednje verzije (~2 leti), ampak ni pa presenečenj.


Ni sprotnih presenečenj, je pa zato šok po dveh letih toliko večji. Mogoče ne pri debianu, ki so res konzervativni, definitivno pa je imel (še ima?) ubuntu navado spreminjati zadeve samo zato da se spreminja. Recimo njihovi eksperimenti z desktopi, init sistemom, display serverjem, snapd, ...

Zgodovina sprememb…

LightBit ::

Grimniir3 je izjavil:

Ni sprotnih presenečenj, je pa zato šok po dveh letih toliko večji.

Ja, ampak lažje planiraš to večjo posodobitev ko ti ustreza. Tudi stara verzija ima podporo še kar nekaj časa. Pri rolling release pa ni dobro zaostajati in tudi hitro ne moreš več nameščati programov brez posodabljanja.

Grimniir3 ::

LightBit je izjavil:

Grimniir3 je izjavil:

Ni sprotnih presenečenj, je pa zato šok po dveh letih toliko večji.

Ja, ampak lažje planiraš to večjo posodobitev ko ti ustreza. Tudi stara verzija ima podporo še kar nekaj časa. Pri rolling release pa ni dobro zaostajati in tudi hitro ne moreš več nameščati programov brez posodabljanja.


Jaz sem se navadil da enkrat na teden ko ugasnem sistem zaženem še update, ki na sodobnih sistemih traja v povprečju ~30s in to je to.
Nobenmega sistema še nisem bricknil, je pa občasno kak manjši bug.

LightBit ::

Grimniir3 je izjavil:

LightBit je izjavil:

Grimniir3 je izjavil:

Ni sprotnih presenečenj, je pa zato šok po dveh letih toliko večji.

Ja, ampak lažje planiraš to večjo posodobitev ko ti ustreza. Tudi stara verzija ima podporo še kar nekaj časa. Pri rolling release pa ni dobro zaostajati in tudi hitro ne moreš več nameščati programov brez posodabljanja.


Jaz sem se navadil da enkrat na teden ko ugasnem sistem zaženem še update, ki na sodobnih sistemih traja v povprečju ~30s in to je to.
Nobenmega sistema še nisem bricknil, je pa občasno kak manjši bug.

Jaz ga morda enkrat na teden prižgem. :)
Je odvisno koliko časa imaš. Ko hočem nekaj naresti se nočem ukvarjati z raznimi presenečenji. Če pa več uporabljaš, pa tudi prej opaziš.
Izbereš kar ti ustreza. Jaz sem hotel povedati to da ni bistvena razlika bugi, ampak bolj spremembe oz. kdaj se zgodijo.
Se pa osebno držim večjih distribucij in ne kakšnih modnih našminkanih muh. Bi pa tudi raje vzel Fedoro kot Arch-a, ker je nekako pol rolling release in pogosto bolj bleeding edge kot Arch brez elitizma.

Grimniir3 ::

Arch ni noben elitizem. Nevem zakaj bi bil.
Poleg tega je po mojem mnenju dovolj velik in zrel distro da je zaupanja vreden. EndeavourOS je pa samo Arch z lažjo namestitvijo in svojo desktop temo. Se ne gredo nobenih globokih sprememb.
Se pa tudi sam izogibam raznim one man band distrotom, ki danes so jutri pa jih mogoče ne bo več. Ali pa je vprašljiva strokovnost ekipe. Od arch based bi pod to spadal kak cachyOS al pa garuda linux.

Jaz računalnik uporabljam vsakodnevno in na njem delam vse mogoče in posledično imam nameščeno cel kup SW-ja pa vse skupaj deluje zares dobro. Šel sem pa na Arch, ker sem rabil distro ki bi podpiral moj takrat nov HW na katerem je ubuntu 20.04 takrat deloval bolj za silo. Pa mi je arch kot že rečeno deloval kot nekako najbolj zrel in zanesljiv projekt.

Ales ::

igorpec je izjavil:

Sam priznam da o stanju skupka beta verzij programov in knjižnic nimam pojma, še najbolj zanimivo je, da pravzaprav tega ne ve nihče. To se avtomatično sestavi, prilepi blagovno znamko in ponudi za download. Nato pa zbira in fixa buge.

Kako to misliš, ne ve nihče... Seveda tisti, ki smo malo zraven, vemo, kako gre in kaj se dogaja...

Programi v Archu niso beta verzije. So kar lepo uradno izdane končne različice programov, le zelo sveže. Pri Archu gredo pa paketi še čez teste in testne repozitorije, ne kar naravnost do uporabnikov.

Kdor hoče res biti bleeding edge, lahko za dnevno delo fura Arch Testing... ;)

Sam Arch je presenetljivo stabilen. K temu zagotovo pripomorejo leta izkušenj ekipe, ter dobro napisani testi pri integraciji paketov. Težavice seveda se pojavijo in marsikdo bi si že zaradi dušnega miru morda moral izbrati drugo distribucijo, ampak daleč od tega, da je Arch nek bav bav. Poleg tega pa ima verjetno najboljšo dokumentacijo v Linux svetu in soliden forum.

Kdor želi sveže programje in pa malo mirnejši spanec, naj si izbere Fedoro.

Nadgrajuje naj jo kak mesec ali dva po tistem, ko pride nova verzija ven. Sistem bo praktično RedHatovsko stabilen in paketi le malo manj sodobni, kot pa bi bili pri Archu.

MrStein ::

RedDrake je izjavil:


Ko sem enkrat malo zanemaril posodobitve (minilo je kakih 8 mesecev brez da bi posodobil enkrat), je bila kar veselica spet vse nazaj usposobiti, ker je bilo kar precej nekih konfliktov.
Na Manjaru teh težav ni. Posodabljam ga na vsake kvatre, recimo ravno 2 dni nazaj sem videl popup da imam "1100+" posodobitev. Kliknil update, počakal tistih dobrih 15 minut da je potegnilo preko WiFi-ja dol tistih skoraj 5G robe in voila. Vse b.p.

Je kaki razlog da nimaš auto-update oziroma bolj pogost ročni update? Ker kot rečeno, čemu potem rolling?
A imajo ločene update kanale, recimo
- tried and tested
- bleeding edge
?

Sicer tudi takrat bi imel smisel bolj pogost update.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

igorpec ::

RedDrake je izjavil:

Tle se morem spoštljivo nestrinjati.
Verjetnost da bo update na manjaru kaj pokvaril je izredno majhna.

Se strinjam, vendar tako je tudi pri vseh ostalih rolling distribucijah - posredujejo iste aplikacije in to povsem avtomatizirano.

RedDrake je izjavil:

kjer se uporablja tudi po desetletja stare verzije

To pa zdaj malo pretiravaš.

Ni pa nič nenavadnega, da se paket že pet ali deset let ni spremenil. Enostavni in dobro napisani programi pač ne rabijo več neprestanih sprememb. Tudi v rolling distro se določeni paketi ne spremenijo, verzija pa ne nujno, saj distribucije pogosto uporabljajo svoj versioning sistem in dodajajo meta podatke, da ustvarjajo vtis sprememb. Linux distribucije so najprej prodajalci programov, ki jih ustvarja odprtokodna skupnost. V prodaji pa brez megle ne gre.

RedDrake je izjavil:

In nameščanje SW-ja je trivialno v primerjavi z recimo debianom.


Oboje je trivialno, stvar navade. Če uporabljaš računalnik za igračkanje, instaliranje, pretežno amatersko uporabo, potem LTS itak ne potrebuješ, ne znaš cenit dodane vrednosti. To smo že ugotovili. LTS rabi industrija, uporabniki, ki računalnik predvsem uporabljajo kot delovni konj. Če Debian ponuja 10 let star VI editor in je to vse kar potrebujem, potem ne rabim amaterjev, da mi prodajo isto ... Mislim da je ta program, in še marsikateri drugi, dosegel perfekcijo že pred 30 leti. Ča uporabim primerjavo iz druge skrajnosti.

Sam sem že predolgo v tem in za instalacijo uporabljam skripte, ki jih vsake toliko posodobim. Vse kar potrebujem je instalirano preden v KDE najdeš software center :)

RedDrake je izjavil:

Da o HW-ju ne govorim. Si kupil novo multifunkcijsko napravo in ugotovil da rabiš SANE 1.3.1 tvoj LTS ima pa verzijo 1.2.1 staro leto in pol, in pač tough luck.


Če rabiš novejšo jedro ali novejši SANE, si ga pač naložiš, če še to ni dovolj, pa tudi rolling ne bo pomagal. Rolling lahko nudi le pakete, ki obstajajo. Ali boš vzel iz te police ali iz druge, je pač tvoja odločitev.

RedDrake je izjavil:

Da o stvareh v kernelu ne govorimo ...


Manjaro ne ponuja boljšega niti slabšega jedra kot Debian ali RedHat. Vsi ponudniki brezplačnega programja ponujajo vse kar kernel.org sproducira, nove, stare, takšne in drugačne.

RedDrake je izjavil:

osebno vidim manjaro kot dobro razmerje med HW podporo ter "modernimi" funkcijami in nizko možnostjo bugov/breakov. LTS releasi imajo bias večji v nizko možnost napak, Arch (in še kak) pa v bleeding edge ne glede na buge/breake.


To je lastnost rolling distribucije in saka distribucija ima rolling varianto, ki ima popolnoma enake lastnosti kot jih omenjaš.

Ima LTS svoje probleme, ja, ima pa tudi svoje prednosti, ki jih določen svet ne potrebuje, ne razume ali ignorira. LTS lahko nadgradiš na rolling kadarkoli želiš, v celoti ali delno. Rolling pa lahko le zamrzneš, ampak to lahko tudi LTS.

Ne mislim pogrevati večnih verskih vohn, Arch/Manjaro vs. Debian/Ubuntu ali kaj drugega. Vsakemu kar mu paše. Recimo distro hopping je tudi zelo zabavno zapravljanje časa, a povsem nekaj drugega kot resna uporaba računalnika.

Grimniir3 ::

Ti nam prodajaš zgodbo, da je bolje imeti nameščen leta star paket, na katerega vzdrževalci distribucije backportajo popravke po lastni presoji, kot pa svež paket takega, kot si je zamislil avtor tistega paketa.

bm1973 ::

Grimniir3 je izjavil:

Ti nam prodajaš zgodbo, da je bolje imeti nameščen leta star paket, na katerega vzdrževalci distribucije backportajo popravke po lastni presoji, kot pa svež paket takega, kot si je zamislil avtor tistega paketa.

Latest and greatest ni vedno najboljše...

Stara, stabilna verzija ti zna včasih prinesti manj problemov, kot zadnja...

Grimniir3 ::

bm1973 je izjavil:

Grimniir3 je izjavil:

Ti nam prodajaš zgodbo, da je bolje imeti nameščen leta star paket, na katerega vzdrževalci distribucije backportajo popravke po lastni presoji, kot pa svež paket takega, kot si je zamislil avtor tistega paketa.

Latest and greatest ni vedno najboljše...

Stara, stabilna verzija ti zna včasih prinesti manj problemov, kot zadnja...


Gre v obe smeri.
Stara verzija ima lahko ranljivosti, ki so bile v novejših verzijah popravljene. Potem pa je vprašanje ali so bili ti fiksi backportani in ali so bili pravilno backportani.

RedDrake ::

MrStein je izjavil:


Je kaki razlog da nimaš auto-update oziroma bolj pogost ročni update? Ker kot rečeno, čemu potem rolling?
A imajo ločene update kanale, recimo
- tried and tested
- bleeding edge
?

Sicer tudi takrat bi imel smisel bolj pogost update.

Auto update z rolling releasom na mašini ki jo uporabljam za dejansko delo imho ni pametna reč. Ker ene dvakrat sem tudi že zjutraj delno presenečeno strmel v konzolo namesto dekstop login. Od tedaj lepo enkrat tedensko zjutraj pogledam na arch stran in vidim če se kaj "dogaja". Če vidim kakšno specifično obvestilo (recimo, menjamo init sistem, menjamo x server, ...), si najprej preberem in se potem odločim če in kdaj posodobiti. Če ni kakšnih specifik, update in reboot. Če vse deluje, super. Če ne, revertam (kar je s pacmanom simpl) in potem ponovim stvar naslednji teden.
Arch ima "stable" in pa "testing" repote. Za testing se ve, da lahko crashne, to navadni ljudje tipično ne uporabljajo.



igorpec je izjavil:


To pa zdaj malo pretiravaš.

Jasno. Malo je treba.

igorpec je izjavil:


Oboje je trivialno, stvar navade. Če uporabljaš računalnik za igračkanje, instaliranje, pretežno amatersko uporabo, potem LTS itak ne potrebuješ, ne znaš cenit dodane vrednosti. To smo že ugotovili. LTS rabi industrija, uporabniki, ki računalnik predvsem uporabljajo kot delovni konj. Če Debian ponuja 10 let star VI editor in je to vse kar potrebujem, potem ne rabim amaterjev, da mi prodajo isto ... Mislim da je ta program, in še marsikateri drugi, dosegel perfekcijo že pred 30 leti. Ča uporabim primerjavo iz druge skrajnosti.

Se strinjam glede vim in ga tudi sam uporabljam kot editor, saj veliko delam po serverjih, kjer je konzola vse kar dobiš.

igorpec je izjavil:


Sam sem že predolgo v tem in za instalacijo uporabljam skripte, ki jih vsake toliko posodobim. Vse kar potrebujem je instalirano preden v KDE najdeš software center :)

Se vidi da nisi uporabljal manjaro-ta. "win" tipka + ime programa + enter. Popup "Do you want to install X?" Enter. Mine 10 sekund. Željeni program se prižge.

igorpec je izjavil:


Če rabiš novejšo jedro ali novejši SANE, si ga pač naložiš, če še to ni dovolj, pa tudi rolling ne bo pomagal. Rolling lahko nudi le pakete, ki obstajajo. Ali boš vzel iz te police ali iz druge, je pač tvoja odločitev.

Govorili smo o začetnikih. Pokaži, kako lahko začetnik na debianu usposobi SANE 1.3, ki ga rabi za svoj novi Canon PIXMA?

igorpec je izjavil:


Manjaro ne ponuja boljšega niti slabšega jedra kot Debian ali RedHat. Vsi ponudniki brezplačnega programja ponujajo vse kar kernel.org sproducira, nove, stare, takšne in drugačne.

Res? Debian ima kernel 6.10? Kje?

igorpec je izjavil:


Ne mislim pogrevati večnih verskih vohn, Arch/Manjaro vs. Debian/Ubuntu ali kaj drugega. Vsakemu kar mu paše. Recimo distro hopping je tudi zelo zabavno zapravljanje časa, a povsem nekaj drugega kot resna uporaba računalnika.

Govorili smo o primernosti za začetnika.
Moje mnenje ostaja. začetnik rabi dobro podporo za HW in relativno preprostost uporabe.
Debian LTS to ni. Arch tudi ne. So pa kakšne druge stvari. Po mojem, skromnem in nepomembnem, mnenju je to manjaro.

MrStein ::

RedDrake je izjavil:


Da o HW-ju ne govorim.
Si kupil novo multifunkcijsko napravo in ugotovil da rabiš SANE 1.3.1 tvoj LTS ima pa verzijo 1.2.1 staro leto in pol, in pač tough luck. Da o stvareh v kernelu ne govorimo ...

Ah, večna debata o Linux in drajverih :))

Pa ne ponavljamo, bom (po spominu) citiral jypeta: Linux podpira več HW kot Windows !!!1111enaena
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

Zvezdica27 ::

ma daj... nov paketek gor dati je res trivilano. LTS ima svoj namen in prav je tko. Moj sistem je že čist broken, ker je po moje iz 2018, da se niti posodobi več ne normalno (podpore ni več, cel kup repotov ne obstaja več), pa dela vse, ker pač je tako. Z rollingi pridejo druge težave... saj lahko iz online potegneš dol vse dependencycje in zrihtaš... še najbolj

Jaz recimo ni ne prestravljam, da bi šel spat, zjutraj pa me čaka nov systemd in CLI, ker se bo nekaj zalomilo. no, no... bom kar sam, ko bom hotel. In točno to je fora linux - vse je točno tako kot JAZ hočem in sem presrečen. Nekdo drug pa bo v rollingu happy, ker bo vedno up to date...

Jaz vsakemu priporočam naj za začetek poizkusi en Debian, ker to je pač stabilno, če se le da xfce, ker openbox ni za vsakega (je, sam še ne veste ;)


zz

MrStein ::

RedDrake je izjavil:


Govorili smo o primernosti za začetnika.
Moje mnenje ostaja. začetnik rabi dobro podporo za HW in relativno preprostost uporabe.

Če ima starejši računalnik, potem to za HW ni potrebno.
In danes "starejši" PC dela čisto OK. (sploh z Linux, a ne? ;))

Je pa res, da lahko kadarkoli na USB prikopi nekaj novega... Vedno se kaj najde.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

igorpec ::

Ales je izjavil:

igorpec je izjavil:

Sam priznam da o stanju skupka beta verzij programov in knjižnic nimam pojma, še najbolj zanimivo je, da pravzaprav tega ne ve nihče. To se avtomatično sestavi, prilepi blagovno znamko in ponudi za download. Nato pa zbira in fixa buge.

Kako to misliš, ne ve nihče... Seveda tisti, ki smo malo zraven, vemo, kako gre in kaj se dogaja...

Programi v Archu niso beta verzije. So kar lepo uradno izdane končne različice programov, le zelo sveže. Pri Archu gredo pa paketi še čez teste in testne repozitorije, ne kar naravnost do uporabnikov.

Kdor hoče res biti bleeding edge, lahko za dnevno delo fura Arch Testing... ;)


Karikiram. Težko je narediti skok od vprašanja "sem nov uporabnik Linuxa, kaj svetujete" do analize kompleksnih sistemov. Če rečem, da ne vem nič, se vsaj ne bom zlagal v lastno korist ;) Še vedno imamo nepregledno množico končnih različic, ki imajo dostikrat vsak svoj vidik kakovosti. Te entitete potem sodelujejo v "neskonočno" kombinacijah ... tl; dr; je nemogoč.

Razvoj metod in razmah metod avtomatičnega testiranja na samih komponentah, predvsem v zadnjih 10ih letih, je bistveno prispeval k dvigu kvalitete odprtokodnega programja. Tukaj se je Arch, predvsem pa Manjaro, ki ni prispeval ničesar razen zdrah, najbolj pošlepal.

Bug resolving je še vedno pain, ker je potreben človek ki obvlada drobovje, ki rabi veliko časa in potem še čas drugih, da se fix pregleda, integrira, ponovno testira, pošlje nazaj ... Okoli teh testing releasov je precej megle. In kaj je sploh kritično, ker večine problemov, ki se odkrijejo ni mogoče odpraviti v "rolling" časovnih okvirjih? Bug trackerji so polni reportov, ki se jih nihče ne dotakne. Pa je že nova verzija zunaj z istim in potencialno novim hroščom ...

Zvezdica27 ::

dandanes začetnik ne rabi nič. Rabi install in da mu net dela pa vse samba share da pokaže. TO je to. TO naredi po moje vsak distro... ampak če si pameten, začni pri največjih, kot pravim, debian.

zz

igorpec ::

Grimniir3 je izjavil:

Ti nam prodajaš zgodbo, da je bolje imeti nameščen leta star paket, na katerega vzdrževalci distribucije backportajo popravke po lastni presoji, kot pa svež paket takega, kot si je zamislil avtor tistega paketa.


Če nekdo počne delo namesto mene, zakaj pa ne? Ko bom potreboval svež paket, si ga bom snel. Kaj pa avtor paketa ve kaj jaz potrebujem?

MrStein ::

Grimniir3 je izjavil:

Ti nam prodajaš zgodbo, da je bolje imeti nameščen leta star paket, na katerega vzdrževalci distribucije backportajo popravke po lastni presoji, kot pa svež paket takega, kot si je zamislil avtor tistega paketa.

Avtorji niso bogovi. Folk ki več let dela na distrotu zna imeti več izkušenj. (in obratno, seveda)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

Zvezdica27 ::

ja, glede bugov pa zna biti včasih jeba... pač uporabiš star paket...

Grimniir3 ::

igorpec je izjavil:

Grimniir3 je izjavil:

Ti nam prodajaš zgodbo, da je bolje imeti nameščen leta star paket, na katerega vzdrževalci distribucije backportajo popravke po lastni presoji, kot pa svež paket takega, kot si je zamislil avtor tistega paketa.


Če nekdo počne delo namesto mene, zakaj pa ne? Ko bom potreboval svež paket, si ga bom snel. Kaj pa avtor paketa ve kaj jaz potrebujem?


Odvisno od paketa.
Če gre za neko zadevo ala vi/vim, ki je dosegla perfekcijo 30 let nazaj, potem je vseeno kako je star paket.

Bolj je problem če gre za nekaj bolj dinamičnega kot naprimer DE. Debian 12 ima recimo KDE 5 ki je EOL in je potem na debian vzdrževalcih, da tisto kodo fiksajo. Zdej pa vprašanje ali jim zaupaš da to delajo dobro. Pa verjetno tak high profile paket še ni problematičen in ima dosti pozornosti, kaj pa še stotine ali tisoče drugih, ki so že isto EOL ?

Grimniir3 ::

Da je LTS problematičen oz. drugače rečeno zahteven do vzdrževalcev se kaže tudi s tem da Linux kernel krajša podporo za LTS jedra in sicer bo namesto 6 let, ta samo še 2 leti.

In kolikor vem bo ubuntu po novem tudi za LTS verzije tekom življenske dobe prinašal nova LTS jedra. Torej če boš imel LTS nameščen 6 let bo zamenjal 3 LTS jedra. Kakšna je vrednost takega LTS potem?

Zgodovina sprememb…

Ales ::

Nimam pojma, zakaj se toliko obešate na Ubuntu LTS, verjetno ker Redhat-a ne poznate. Ubuntu LTS je v marsičem precej slabši.

Se mi zdi, da Ubuntu LTS uporabljajo predvsem tisti, ki so navajeni na Ubuntu. Tisti, ki zares hočejo distro z dolgoletno podporo, bodo vzli RedHat oz. kak ekvivalent, kot je AlmaLinux.

igorpec ::

RedDrake je izjavil:

Se vidi da nisi uporabljal manjaro-ta

KDE desktop sem že sprobal, nisem pa nikoli zares uporabljal. Sej zgleda super, ampak se mi preprosto ne da preiti na drug DE. Če je ta trik KDE desktop feature, dela enako tudi na Debianu ali katerikoli distribuciji, rolling ali ne. KDE se razvija na stabilni OS podlagi, KDE Neon in je bolje nestabilen DE + stabilen OS, kot nestabilen DE in nestabilen OS.

RedDrake je izjavil:

Govorili smo o začetnikih. Pokaži, kako lahko začetnik na debianu usposobi SANE 1.3, ki ga rabi za svoj novi Canon PIXMA?

Sprobal bo Debian Sid ali Ubuntu testing. In tam bo delalo. Če bo kaj malo bolj resenega zaštekalo, pa bo tako ali tako v temi, neglede na distribucijo. Večja verjetnost težav je na rolling, pa se lahko kregamo cel teden, pa se to ne bo spremenilo.

RedDrake je izjavil:


Res? Debian ima kernel 6.10? Kje?

Na repositoriju, kje pa drugje? Evo https://packages.debian.org/sid/linux-i...

Debian unstable ima enake verzije paketov kot Arch / Manjaro.

igorpec je izjavil:


Moje mnenje ostaja. začetnik rabi dobro podporo za HW in relativno preprostost uporabe.
Debian LTS to ni. Arch tudi ne. So pa kakšne druge stvari. Po mojem, skromnem in nepomembnem, mnenju je to manjaro.


Tudi moje mnenje ostaje, in je odprto - odvisno.

Debian LTS ne obstaja, Ubuntu = LTS. Debian uporablja oznako "stable" in pa "unstable". Unstable je rolling, torej nič kaj dosti drugače kot Arch in Manjaro by default.

bciciban_ ::

Ales je izjavil:

Nimam pojma, zakaj se toliko obešate na Ubuntu LTS, verjetno ker Redhat-a ne poznate. Ubuntu LTS je v marsičem precej slabši.

Se mi zdi, da Ubuntu LTS uporabljajo predvsem tisti, ki so navajeni na Ubuntu. Tisti, ki zares hočejo distro z dolgoletno podporo, bodo vzli RedHat oz. kak ekvivalent, kot je AlmaLinux.


To je šele clusterfuck.
RHEL 7 z 6 let starim kernelom, ki ima za pasom 6 let cherypickanih featurjev ki jih red hat backporta. To je pravi frankenkernel.

Kot pravi Greg Kroah-Hartman
You have to take all of the stable/LTS releases in order to have a secure and stable system. If you attempt to cherry-pick random patches you will not fix all of the known, and unknown, problems, but rather you will end up with a potentially more insecure system, and one that contains known bugs.


Sicer pa je Ubuntu (LTS) na tapeti, ker je to pogosto priporočan distro za Linux začetnike. Ali pa nasploh kot Linux desktop of choice. Uporabnike ki poganjajo plačljivi RHEL doma lahko preštejemo na prste ene roke.

Zgodovina sprememb…

Ales ::

Mah, to mnenje Grega Kroah-Hartmana je tako kot marsikaj drugega, delno vzeto iz konteksta, delno točno in delno zgrešeno. Backporti imajo svoj namen. Kdor želi oz. potrebuje tako stvar, je to zanj prava izbira, za nekoga drugega pa ni.

Point je, da je Ubuntu LTS pogosto priporočen iz napačnih razlogov in da sam pravzaprav ne vidim razloga, da bi ga komurkoli priporočal - razen iz enega razloga - za tiste, ki so navajeni Ubuntu okolja in so pripravljeni požreti slabšo inkarnacijo LTS okolja samo zato ker Ubuntu.

RHEL 7 je EOL. Osnova njegovega kernela izhaja iz obdobja 10-11 let nazaj (edit: morda še kako leto več, nisem šel točno gledati datumov). Seveda pa je z backporti dobival skozi aktivni del podpore tudi izbrane funkcionalnosti novih kernelov, tako da je težko reči, koliko je dejansko star. V primerjavi z vanila kerneli, bi se lahko reklo temu, da je Frenkenštajn.

Zdaj je RHEL 9 aktualen, kmalu bo RHEL 10.

RHEL je že nekaj časa na voljo brezplačno, kloni pa še dlje. AlmaLinux in prej CentOS, so od nekdaj bili zastonj. Sam RedHat je pa zastonj na voljo od 2021, pod določenimi pogoji. Dosti potencialnih uporabnikov slednjega ne ve.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Ales ()

pegasus ::

Doma v kleti imam en tak "zastonjski" domač RHEL, toliko da spremljam, kateri paketi so že updatani, če ravno kakega rabim raztrosit po produkcijskih rockyjih ;)

Sicer pa ja, enterprise je ravno sredi migracije iz el7 na el8. Z malo sreče mi bo uspelo popolnoma preskočiti el9 in naslednje leto deployat produkcijo na el10. Nakar spet naivno upam na 5 let miru ...

LightBit ::

Grimniir3 je izjavil:

Arch ni noben elitizem. Nevem zakaj bi bil.

Ne marajo začetnikov in lenuhov. Recimo odstranili so inštalacijsko skripto, ker "ni omogočala določenih kompleksnih konfiguracij" in smo zato vsi morali pretipkavati ukaze iz wikija. Ni brez razloga "BTW I Use Arch" meme.

Grimniir3 je izjavil:

Poleg tega je po mojem mnenju dovolj velik in zrel distro da je zaupanja vreden.

Arch bi tudi jaz štel za velik zaupanja vreden distro.

LightBit ::

Grimniir3 je izjavil:

Da je LTS problematičen oz. drugače rečeno zahteven do vzdrževalcev se kaže tudi s tem da Linux kernel krajša podporo za LTS jedra in sicer bo namesto 6 let, ta samo še 2 leti.

In kolikor vem bo ubuntu po novem tudi za LTS verzije tekom življenske dobe prinašal nova LTS jedra. Torej če boš imel LTS nameščen 6 let bo zamenjal 3 LTS jedra. Kakšna je vrednost takega LTS potem?

Ko pride nova LTS verzija posodobiš. Ni treba čakati do izteka podpore.

Ales ::

LightBit je izjavil:

Grimniir3 je izjavil:

Da je LTS problematičen oz. drugače rečeno zahteven do vzdrževalcev se kaže tudi s tem da Linux kernel krajša podporo za LTS jedra in sicer bo namesto 6 let, ta samo še 2 leti.

In kolikor vem bo ubuntu po novem tudi za LTS verzije tekom življenske dobe prinašal nova LTS jedra. Torej če boš imel LTS nameščen 6 let bo zamenjal 3 LTS jedra. Kakšna je vrednost takega LTS potem?

Ko pride nova LTS verzija posodobiš. Ni treba čakati do izteka podpore.

Vrednost takega Ubuntu LTS je še manjša, kot je že itak bila do zdaj.

LightBit ::

Ales je izjavil:

LightBit je izjavil:

Grimniir3 je izjavil:

Da je LTS problematičen oz. drugače rečeno zahteven do vzdrževalcev se kaže tudi s tem da Linux kernel krajša podporo za LTS jedra in sicer bo namesto 6 let, ta samo še 2 leti.

In kolikor vem bo ubuntu po novem tudi za LTS verzije tekom življenske dobe prinašal nova LTS jedra. Torej če boš imel LTS nameščen 6 let bo zamenjal 3 LTS jedra. Kakšna je vrednost takega LTS potem?

Ko pride nova LTS verzija posodobiš. Ni treba čakati do izteka podpore.

Vrednost takega Ubuntu LTS je še manjša, kot je že itak bila do zdaj.

Kot LTS ja. Kot distro ki izide na 2 leti je pa čisto ok, če iz nekega razloga preferiraš Ubuntu namesto Debian.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: LightBit ()

Bicii ::

Eno laično vprašanje.

Kako je potem pri teh dolgoživih verzijah rešeno glede brskalnikov, ki se posodabljajo vsak mesec. Se brskalniki normalno posodabljajo, ali se posodabljajo bolj poredko in vmes sama distribucija skrbi za varnostne popravke ?

pegasus ::

Chrome se posodablja sam in ti teži za restart praktično vsak teden. Barve in Opera bolj poredko, a na isti način. Za ostale naj povedo njihovi uporabniki.

Bicii ::

Pa ko sem se odločal med desktopi sem videl da je veliko KDE distrotov še na plasma 5.27, kar naj bi bila zadnja LTS verzija iz serije 5. To me ne moti oz. bi lahko rekel da je celo pozitivno, nič več sppremeb GUI-ja samo bugfixi za naslednjih X let, potem pa tole...

Plasma 5.27 is a Long-Term Support (LTS) release with it being the last of the Plasma 5 series. The plan is to maintain it until the next LTS version in 2024.


Torej če danes namestim recimo Kubuntu 24.04 LTS imam že tako rekoč od prvega dne DE, nad katerim so originalni avtorji dvignili roke. In kot je že nekdo napisal tu, potem si odvisen od distribucije ali bo ta DE res vzdrževala.

Trenutno sem sicer najbolj preizkusil Gnome in KDE ampak gnome mi definitivno ni všeč.
Cinnamon in mate sta mi preveč nišna, zgleda da sta res domača bolj kot ne samo na Mint-u. XFCE pa še moram sprobat.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Bicii ()

LightBit ::

Bicii je izjavil:

Eno laično vprašanje.

Kako je potem pri teh dolgoživih verzijah rešeno glede brskalnikov, ki se posodabljajo vsak mesec. Se brskalniki normalno posodabljajo, ali se posodabljajo bolj poredko in vmes sama distribucija skrbi za varnostne popravke ?

Debian ima Firefox LTS tako da načeloma dobi varnostne posodobitve, ampak včasih kar traja. Jaz si sicer namestim zadnjega Firefox iz Mozilla repozitorija. Ubuntu ima pa Firefox inštaliran iz Snap paketa tako da se neodvisno posodablja.

Ales ::

Red Hat ima Firefox ESR. Tukaj je nekaj več o tem.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Ales ()

Zvezdica27 ::

bici: DE ali WM zamenjati je stvar 5 min... pač daj nov KDE gor, če hočeš... ni to windows, da si zaklenjen v nekaj... potem se pač nauči postaviti samo sistem CLI in gor nameči, akr hočeš - svoj distro. Ampak, običajno pač vzameš že pretuhtan paket (distro), debian, ubuntu, Arch, saj je vseeno.

Dober DE naredi community - nikoli ne bom pozabil crunchbanga... če ne bi bilo tistega foruma.... še danes sem na linux (openbox) zaradi njih. Ko imaš težavo, vprašaš ali googlaš, težava za usera so res samo tisti nadležni sistemski bugi, ki pa ji h toliko spet ni, je pa recimo eden na 2 leti..

JE pa danes to fetiš, ker so si win, osx in linux zelo podobni in v resnici je vseeno, kaj uporabljaš, če si običajen user.

zz

LightBit ::

Ales je izjavil:

Red Hat ima Firefox ESR. Tukaj je nekaj več o tem.

Sem se zmotil ko sem napisal Firefox LTS. Tudi Debian ima ESR.

MrStein ::

Grimniir3 je izjavil:

Da je LTS problematičen oz. drugače rečeno zahteven do vzdrževalcev se kaže tudi s tem da Linux kernel krajša podporo za LTS jedra in sicer bo namesto 6 let, ta samo še 2 leti.

In kolikor vem bo ubuntu po novem tudi za LTS verzije tekom življenske dobe prinašal nova LTS jedra. Torej če boš imel LTS nameščen 6 let bo zamenjal 3 LTS jedra. Kakšna je vrednost takega LTS potem?

Kaj je tu problem? Kernel je kompatibilen nazaj. Nova verzija ne bo nič pokvarila.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

RedDrake ::

MrStein je izjavil:


... Nova verzija ne bo nič pokvarila.

Lol. Lmao even.
To še za japko ne drži, kaj šele za linux. MS pa itak pokvari več kot popravi z vsako revizijo.

Ales ::

LightBit je izjavil:

Ales je izjavil:

Red Hat ima Firefox ESR. Tukaj je nekaj več o tem.

Sem se zmotil ko sem napisal Firefox LTS. Tudi Debian ima ESR.

Tudi sam sem skoraj napisal "Firefox LTS", potem pa sem se spomnil, da Firefox to imenuje "ESR"... Vsi smo mislili na isto stvar.

MrStein je izjavil:

Grimniir3 je izjavil:

Da je LTS problematičen oz. drugače rečeno zahteven do vzdrževalcev se kaže tudi s tem da Linux kernel krajša podporo za LTS jedra in sicer bo namesto 6 let, ta samo še 2 leti.

In kolikor vem bo ubuntu po novem tudi za LTS verzije tekom življenske dobe prinašal nova LTS jedra. Torej če boš imel LTS nameščen 6 let bo zamenjal 3 LTS jedra. Kakšna je vrednost takega LTS potem?

Kaj je tu problem? Kernel je kompatibilen nazaj. Nova verzija ne bo nič pokvarila.

Če bi to držalo, tudi pri Red Hatu ne bi vzeli določenega kernela za osnovo in potem delali backporte skozi življenjsko dobo posamezne verzije distribucije, ker jim ne bi bilo treba...

igorpec ::

MrStein je izjavil:

Kernel je kompatibilen nazaj. Nova verzija ne bo nič pokvarila.

To je želja, cilj, upanje?

Od kvalitete vzdrževanja je odvisno koliko regresije bo in koliko se je bo dejansko opazilo, prijavilo, pofixalo.

Žal vsaka glavna (LTS) verzija jedra "pozabi" prinest s sabo kakšen (segment) patch(ov) in neki featuresi preprosto nehajo delati zaradi raznoraznih razlogov. Govorim za surov mainline kernel, kateri pride večinoma nespremenjen do končnih userjev, "Debian" dobi LTS, rolling pa trunk (zelo na grobo), ostali pač odvisno ...

Ales je izjavil:


Če bi to držalo, tudi pri Red Hatu ne bi vzeli določenega kernela za osnovo in potem delali backporte skozi življenjsko dobo posamezne verzije distribucije, ker jim ne bi bilo treba...

Entropija je neusmiljena. Mi smo mikro projekt proti RedHat-u pa vseeno za dodajanja in vzdrževanje lastnih patchov ter featurjev, ki se jih je pridelalo na stotine za na do dveh LTS podlagah, porabimo najbrž več sto ur mesečno (težko je ocenit, kje je meja, ker je mešan team community effort).

... da se kompatibilnost jedra, v ozkem interesnem področju, približno ohranja. Če tega ne bi počeli, bi to počel nekdo drug ali pa nihče.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: igorpec ()

Zvezdica27 ::

mislim jaz res ne vem kje je problem... saj lahko upoabljaš tudi staro jedro... to res ne razumem, v bistvu če ni kake HW spremembe, pač ostani na nekem jedru pa je (za običajnega userja)

zz
««
28 / 29
»»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
!

[(K)Ubuntu] Vprašanja in težave (strani: 1 2 3 419 20 21 22 )

Oddelek: Operacijski sistemi
1090336607 (17) WhiteAngel
»

Linux Mint ali open Suse

Oddelek: Operacijski sistemi
153179 (713) link_up
»

Najljubši Linux/Unix OS/Distro (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Operacijski sistemi
15738513 (27744) diler515
»

Prosim predlog-kateri linux? (strani: 1 2 )

Oddelek: Operacijski sistemi
5917199 (15213) krneki0001
»

Netbook, Ubuntu?

Oddelek: Operacijski sistemi
449250 (8291) NSA Agent

Več podobnih tem