The Register - Nedavno je mednarodni ekipi astronomov uspelo s H.E.S.S. (High-Energy Stereoscopic System), skupino štirih teleskopov v Nambiji, posneti prvo sliko supernove v gama delu EM spektra. S tem so dokazali, da so supernove eden izmed mnogih virov kozmičnih žarkov, visokoenergijskih žarkov, ki nas vsakodnevno bombardirajo.
Kaj je pri tem tako posebnega? Gama žarki imajo to nerodno lastnost, da prehajajo skozi skoraj vsako snov in jih je tako skoraj nemogoče "ujeti" ter upodobiti. Tokrat so si pomagali s sevanjem Čerenkova. Na kratko, to je sevanje, ki ga snov odda, če jo preleti nabit delec s hitrostjo večjo kot je hitrost širjenja svetlobe v tej snovi. Ta delec polarizira molekule, ki se "hitro" (časi velikostnega reda 10-9) po tem vrnejo v prvotno stanje, pri čemer oddajo koherentno (svetlobno) valovno fronto. Zanimiva lastnost tega pojava (ki je omogočila sliko spodaj) je, da se tako nastalo svetlobo da lepo ločiti od ozadja in je hkrati odvisna od snovi (na mikroskopskem nivoju), ki jo odda.
ja, samo do tega v vakumu ne more pridet:) zdej ne bi to prevec zagreto trdu ker nimam nobenga fizikalnga ozadja o tej temi, samo tko po temu kr vem zdaj bi reku da delci s hitrosjo priletijo v neko snov, v kateri ima svetloba manjšo hitrost(najbol znan tak primer je steklo se mi zdi, ko te že v osnovni špli seznanjo s tem da svetloba pa skoz steklo hod mal dlje:P) kot njihova trentuna hitrost in zarad tega pride do tega sevanja. drugač pa razmišljaš prov, noben delec z maso ne more it hitreje kot hitrost svetlobe v vakuumu.
Jah ... po trenutni uradni fiziki je pač svetlobna hitrost najvišja možna (pozabimo na gravitacijo recimo). Pa še to nedosegljiva za delce z mirovno maso. AMPAK. V snoveh (recimo vodi) pa svetloba potuje počasneje in tako lahko dosežemo, da gre v kakšni snovi kakšen delec hitreje od svetlobe (v tej snovi), vendar še vedno bistveno počasneje od hitrosti svetlobe v vakumu.
