Slashdot - V včerjašnjem finalu ženskega teka na 800 metrov smo videli, da je fotofiniš lahko potreben tudi pri ne-šprinterskih disciplinah. Konkurenca je namreč iz olimpijade v olimpijado bolj izenačena, zato so potrebni vrhunski pripomočki, s katerimi prireditelji ugotavljajo, kdo so zmagovalci in kdo poraženci. Mednje sodijo mikročipi, ki jih nosijo maratonci v tekaških čevljih, ultraobčutljive dotične plošče v bazenih in fotoaparati, ki naredijo 1000 slik v sekundi. Klik!
Žal ni večje slike, oz. je ne najdem. Ta je na RTV Slovenija. Odčita pa se zgornji del telesa, ki je bil pri Joli nekoliko v ozdaju. Naši so se sicer pritožili, ker naj bi narove odčitali fotofiniš, a so po dolgem razmisleku protest zavrnili.
Če pa bila proga dolga recimo 803 metre, bi Joli zmagala.
Amm moje mnenje je, da naša Jole se je na začetku malce podelala v hlače (predzadnje mesto je temu dokaz)... posledično se je opogumila in začela šprintirat ampak žal 2 do 3 metre prepozno. Verjetno do zadnjih 100 metrov je še sama mislila da je bitka izgubljena. Če bi bolj verjela vase in v njene sposobnosti bi pomojem lahko bila prva. Ampak tu spet pride slovenska psiha na plan
No, očitno je mariskdo od komentatorjev slabo spremljal dogajanje in ne pozna razmer.
Vse, ki so bile na koncu na mestih od 1 do 4, so bile po prvem krogu na zadnjih štirih mestih. Zakaj? Američanka je tekačica na 400m in je potegnila prvi krog tako, da druge sploh niso mogle slediti. Seveda pa je nato začela popušati.
Joli je bila 200m pred ciljem predzadnja in kot sama pravi, si je vseskozi govorila, da še ni konec, čeprav je bil položaj obupen, tudi reporter je že obupal in verjetno smo vsi.
Vedeli smo namreč, da Joli v finišu skoraj vedno izgublja. Ampak tokrat je potegnila tako, da je recimo reporter Stare šele zadnje pol sekunde pred koncem opazil, da je priletela, ker se je že pred tem odločil, da bo gledal samo Mutolo in Homlsovo, katera bo zmagala. In se je uštel, tako kot smo se verjetno vsi. Joli je seveda na koncu bila močnejša, ker v prvem krogu ni tekla tako hitro.
Ma po mojem je tko... V življenju pri športu, ljubezni, službi ni mej... Meje si postavljamo sami, v naših glavah. In jasno je, če smatraš, da ne moreš osvojit ene ful lepe punce, je tudi ne boš.. če smatraš, da ne moreš osvojit zlate medalje, je ne boš. Tu je psihološka moč ključnega pomena. Jaz nism nek vrhunski športnik in res mogoče ne bi smel neki solit... samo po mojem mnenju, Jolanda ni vase verjela, tko kot šampioni. Adidasov zlogan : Impossible is nothing
Kaj se sploh gleda pri fotofinišu? Kateri del telesa. Po moje se gleda bilkateri del telesa s katerim gre najprej čez ciljno črto, to je edino logično.
To mi je govoril oče, da je Jolanda dajala komentarje po teku in da sama ni vedla kateri del telesa se meri. Smešno, glede na to da se s tem ukvarja koliko, 10, 15 let?
Jst sm tud mislu da se kateri koli del telesa. Prsi pa tud verjetno ni natančno, saj skoraj vse tekmovalke skolnijo glavo, verjetno se glava tud šteje :)
Dobr je, če pa kdo misli da zna bolš nardit naj gre pa tja pa to pokaže. Drugače pa drži gofljo.
...al se gre pa s kleklanjem ukvarjat.
P.S.: Sej na koncu je zmeraj tako, da ko nekaj dosežemo pridejo na plano gobci, pa začnejo kol bi lahko bli boljši, pa kolk so zajebal, pa niso naredili tako kot bi moral. Pismo, če smo takšni stručkoti bi morala slo kar vse zlate pobrat.
Mathjazz: Hočem reči, da zakaj se Slovenci vedno moramo zadovoljit le da je kolajna (Naprimer rokometaši na zadnjem evropskem prvenstvu). Zakaj govorim odlično 4 mesto ali celo pri smučanju odlično 10 mesto? Naprimer italijanski komentator je reku, da enostavno jih je dvojec razočaral ker so prišle le na 3 mesto (govorim o veslanju, kjer sta čop in špik dobila srebro). Jaz ne rečem, da moramo dobit 30 kolajn od tega 15 zlatih 10 srebrnih in 5 bronastih. Samo imam občutek, da slovenci kot taki nimamo zmagovalne mentalitete in glede na kakšen potencial imajo različni naši športniki dosegamo odločno premalo.. in to zaradi karakterialne šibkosti, ki je značilna za VSE nas Slovence.
O tem, da bi morala začeti šprintati prej: če bi zmogla, bi sigurno.
Olajuwon: maš prav glede tega, da je treba iti na zmago, ampak olimpijska kolajna je super uspeh in to mormo priznat. Nesramno je reči, da je to slabo in da smo čakali zmago, če pa je na stavnicah recimo bilo razmerje 1:5,6, da bi zmagala Joli.
Italijanski veslači so povsem druga zgodba. Bili so očitni favoriti, ker še letos nista pušila niti ene dirke. Primerjava z Joli ni na mestu.
Sicer pa je italija bistveno večja. Kaj pa šele Kitajska. Če bi hotela biti tako uspešna kot slovenija, bi na letošnjih OI morala zdaj imeti že 2600 medalj ;)
Te fore ja naredi ti kaj več če si sposoben, so otročje. Vsak v življenju si izbere svojo življensko pot in če še nisem vrhunski športnik še ne pomeni, da ne smem do njih kdaj pa kdaj tudi kritičen. Mene bo tudi lahko kdo pokritiziral v prihodnosti četudi ne bo v moji stroki... samo to še ne pomeni, da mu moram zabičat ja naredi ti kaj boljše.
PS: Očitno sem relevanten, če se tolko obremenjuješ z mano.
Vsak dosežek v športu je vreden pohvale. Ne vem pa zakaj bi bilo prepovedano koga kritično ocent če je očitno da v svoj nastop ni vložil sebe ampak je bil tam zato ker je bil pač tam. 3. mesto je kolajna ampak kdorkoli je vidu finiš si ne more kaj da si neb mislu pa zakaj ni mogla začet šprintat par metru prej? Grem stavit da bo isto rojilo po glavu tut njej še zelo dolgo časa. Vsi nasmehi in izrazi zadovoljstva z doseženim so že lepo in prav, a tist grenak priokus ostaja. Zakaj nekaterim ponavadi takšni preboji uspevajo, drugim pa zelo redko? Nekdo više je reku, da če bi lahk začela prej finiširat, da bi lahko. Kdo ji je branil, da ni? Ni imela moči? A par korakov naprej se je pa ta moč kar nalepem od nekje vzela? Stvar je v glavi in njemem zaupanju v lastne moči. Kdaj si upa v vsak korak dat 100%moči in kdaj je ne skrbi več ali bo zdržala do konca. Ko je bla v zadjem ovinku predzadnja jo je enostavno zgrabla panika češ da take blamaže si pa ne more dovolit in je enostavno eksplodirala ter pozabla na svoje skrbi in taktiko in pametovanje in ... Strah in adrenalin sta naredila svoje. Ampak to je le posledica majhnosti v glavi. Če bi bila resnično sposobna bi vseh 800m tekla tako kot zna s takimi časi kot jih je sposobna, brez oziranja na druge.
Da kake naše (na)rokometaše ne omenjam. So tekme, ki bi jih lahk v posnetkih gledal dan za dnem, in so druge na katerih se smilijo sami sebi. Na OI so povsam očitno šli le sodelovat. Ni problem v rezultatu. Problem je v pristopu do igre.
Tale zadnja dva Psihologa sta preveč obremenjena z razmišljanjem. Sam nisem veliko tekmoval v teku ampak sem ugotovil da je tudi pomembno kako razporediš moči. Hitrejši start pomeni počasnejši finiš in obratno... Glede tega "zakaj ni začela tri metre prej" je pa veliko dejavnikov od tega, da ne moreš natančno vedet, kdaj je treba začet finiširat da boš iz predzadnjega mesta prišel na prvo potem ne veš koliko moči imajo sotekmovalci, če se ti bodo pustili prehitet... če začneš prehitro se lahko zgodi da ne boš zdržal do konca... in kaj je lepše - vodit pa potem pristat na četrtem mestu al iz predzadnjega mesta prit do medalje?
Ah, saj sem napisal kdo potem pride na plano, pa še prav sem imel. Generali po bitki. Šmki, nič drugega.
Vsak ima svojo pot. To je izgovor. Nič drugega. Phe,...
Sem v mladih letih bil na državnem mladinskem tekmovanju v štafeti, pa v teku na 60m(vsaj mislim, da je bilo 60m). Pa vem kako težko je kaj naredit v takšni situaciji. Ko imaš okoli sebe samo smetano, ti si pa en "lulek" tam vmes. PA nisem bil zadnji.
Tisti, ki pa ni vsaj približno sprobal, pa res ne more vedeti kako je to. Lahko samo misli, da se to primerja s pitjem piva.
Ej Olajuwon zdej ti moram pa še jst povedat. Takšni neumni komentarji kako so meje samo v glavi in podobno so največja debilnost kar sem jih kdaj slišal. A ti resno misliš da je Čeplakova tekla za bron??? Iz tvojih postov se mi zdi da še nisi bil na nobeni resni tekmi, moram poudart da je psiha zlo važna pri vseh športih(mogoče malo manj pri timskih) ampak samo visok cilj v glavi ni dovolj za dobre rezultate. Začni se ukvarjat s kakšnim športom in pejt na kakšno tekmo pa boš vidu.
Drugač pa svaka čast Joli!!!
Every word of this is a lie, and my readers should put no trust in it at all.
Malo si poglej časopise pa boš videl, da pred nekaj dnevi je bila Jole prepričana, da ni sposobna za medalijo. To je povedal njen manager Wagner. Jasno je, če greš na tekmovanje s tako mentaliteto, potem ne bo nič. Pa pred štartom se je itak vidlo da je bila vsa presrana. Ti ki mi očitaš o športu, raje sodi po sebi, preden druge ocenjuješ. Tolko o temu kdo ima kaj pojma.