Družinski zakonik in referendum [ex: Homoseksualne poroke]

Ja, žal. Ampak edini način, da se reči premaknejo naprej (oziroma, za nekatere, nazaj) je, da se preneha uradna diskriminacija. Potem bo sicer še nekaj časa trajalo, da se bodo tisti bolj hardcore homofobi sprijaznili s tem, ampak prej ali slej se bodo morali, tako kot so se antisemiti bili prisiljeni sprijazniti z dejstvom, da niso Židje krivi za vse njihove težave.

Koliko otrok bi bilo potrebno "žrtvovat" v ta krut in nerazumevajoč svet, predno se bodo drugi sprijaznili z njihovimi starši?
Ti starši so uresničitev svojih lastnih želja pripravljeni plačat s trplenjem in problemi lastnih posvojencev.

To so primerni starši?

Kaj je bla njihova alternativa? "Mi" jo mamo.

Kaj je bla njihova alternativa? "Mi" jo mamo.

Kakšno pa?

WarpedOne> Kaj je bla njihova alternativa? "Mi" jo mamo.

Žališ vse, ki so homoseksualci, s tem ko se v njihovem imenu takole oglašaš. Kaj pa ti veš, kako je bit neortodoksno zaljubljen?

WarpedOne> Koliko otrok bi bilo potrebno "žrtvovat" v ta krut in nerazumevajoč svet, predno se bodo drugi sprijaznili z njihovimi starši?

Nobenega. Rekel sem že, pa očitno ne dovolj jasno, da je diskriminacija, zapisana v zakon, nedopustna.

Vsi homofobi tule pa vztrajno lajnajo eno in isto... Če bo zakon to dovolil, bodo nenadoma hetero pari ostali brez otrok, ker bo država vse prevekslala v homo družine. Majkemi.

jype:

ne razumeš. ne govorim o zaljubljenosti, govorim o posvojitvah. "naša alternativa" je, da otroke posvajajo mešani pari. predvse ker se v teh primerih gleda kaj je v najboljšem interesu otroka.

danes met moško mamo al pa ženskega ata al pa dve mami ali pa dva ata enostavno ni v najboljšem interesu otroka. ker obstajajo zanj manj travmatične možnosti odraščanja.

btw: zakaj js sam ne morm posvojit otroka? diskiminacija!!!!!

aja? dva moška al pa ženski skup vzgajata otroka? oba s skrbništvom?

obstoječi otroci homoseksualnih staršev? kje jih pa vidiš?

V moji ulici, če želiš konkretno. S tem, da imata brat in sestra "dve mami". Biološko nista v sorodu, ker je vsak otrok od ene mame. Na srečo živim(o) v okolju, ki tega ne obsoja (preveč). Verjemi, da je šikaniranja veliko manj, kot bi mislil. Edino od določenih osebkov, ki pa jih tako ali tako moti prav vse na tem svetu in za svojo mizerijo krivijo vse po spisku razen sebe. Tako ali tako se pri nas marginalizira vse, ki nismo čiste rase in prave vere, morda ne prerevni in bog ne daj prebogati, torej nista dosti na slabšem , kot dokaj velik del vrstnikov. Le šikaniranje je malo drugačno.

Sicer ste imeli velike filozofe po ustih. Eden od njih je rek, "Kar ne ubije, te naredi močnejšega." Ali morda to ne velja, ker ni pravoverno in ne spada v vaš kontekst?

Sploh pa, ne vem od kod vam ideja, da bi službe, zadolžene za posvojitve, dajale otroke istospolnim partnerjem kar tako, vse poprek. Vsekakor ima heteroseksualen par absolutno prednost pri posvojitvi sirote, otroka, ki so se ga boiloški starši odpvedali, ITD. Tu gre bolj za primere, kot je ta zgoraj. V primeru, da ena od "mam" umre, druga niti pod razno ne more dobiti skrbništva nad otrokom, kljub temu, da ji je to daleč najbližja odrasla oseba, ki je ostala. Zakaj, lepo prosim, ti dve ne bi mogli posvojiti otroka od druge? In ravno to je eden ključnih faktorjev za uzakonitev istspolnih porok z vsem, kar gre zraven

To, da bi otroka potem, zaradi nekih predsodkov, vlačili po rejniških družinah, domovih in kaj jaz vem kje, ga dali v posvojitev popolnim tujcem. To, pravite, bi dobro vplivalo na tega otroka, samo zato, ker bi bilo kar na enkrat razmerje spolnih organov "pravilno". Da bi ga odstarnili iz okolja, kjer se je počutil dobro, od brata ali sestre. Pa to je naravnost debilno, zaplankano in skrajno samovšečno, da ne uporabim še kakšnega drugega izraza, ki bi to bolje opisal.

Tole zagovarjanje gejevstva kot da je to najboljša stvar takoj po narezanem kruhu je mal bolano.

Kot sem že ničkolikokrat povedal, nimam nič proti gejem. Ampak gejevstvo pač v naši družbi ni vrednota. Tako kot ni mnogoženstvo. Zato je ne spodbujamo in je v kratkem ne bomo spodbujali.

Zdej, če si že gej, nimaš kej. Tko pač je, ni najboljše, ampak noben ti nima pravice težit zaradi tega. Da ti bo pa to gejevstvo dajalo pravico posvajat otroke ipd je pa tudi mimo.

Nič ne rečem, vsak gej ima pravico živeti z drugim gejem, če mu tako paše. Vsak registriran gejevski par naj ima tudi pravico do vseh pravic, ki imajo poročeni pari, razen posvajanja otrok.

Mogoče se bodo vrednote v družbi počasi spremenile in bo tudi gejevsko posvajanje otrok postalo družbeno sprejemljivo, ampak zaenkrat ne kaže tako. Da je pa odrekanje pravice do Poroke gejem ustavno sporno (iz vidika enakosti pred zakonom), kot bi rad povedal jype, je pa naivno. Zakon enako obravnava enako, različno pa različno.

Pa tudi takole pavšalno diskvalificiranje Freudovih dognanj in da nihče ne ve izvora gejevstva je tudi rahlo butasto. Ne rečem, da je imel Freud v vsem prav, ampak Ojdipov kompleks (možne različice) je v moderni psihologiji nekaj nespornega.

Skratka, odraščanje in vzgojo otroka lahko spolna usmerjenost staršev bistveno spremeni. Zdej, kaj je boljše in kaj slabše je pa stvar družbe, da pove. In družba je povedala, da hoče spodbujati heteroseksualnost.

Pa še nekej se morate zavedat. Pravica do posvajanja in pravica do tega, da si posvojen nista enakovredni. Otrokova pravica je bistveno močnejša. Po vseh veljavnih konvencijah je najvažnejša ravno otrokova korist. Kaj je za otroka korist, pa razlaga družba - večina, ne manjšina.

perci> Tole zagovarjanje gejevstva kot da je to najboljša stvar takoj po narezanem kruhu je mal bolano.

Pokaži enega v tej temi, ki zagovarja gejevstvo. Vsaj enega.

Mimogrede, zagovarjanje večjih pravic družin s heteroseksualnima partnerjema v primerjavi z družinami s homoseksualnima partnerjema, kot da je to najboljša stvar po narezanem kruhu, je še bolanejše.

Najbolj bolno je seveda nakladati o "škodi za otroka, ki odrašča v taki družini", o katerem nimate najmanjšega pojma, pa vendar se čutite poklicane razpravljat o njem. Najbolj bolno je govoriti o homoseksualnosti kot o drugi najhujši kugi tega sveta (prva so očitno heteroseksualci, ki zaplodijo in vzgojijo daleč največ prizadetih, nagnjenih k nasilju, homoseksualnih, zlobnih, nesramnih in butastih otrok).

perci> Kot sem že ničkolikokrat povedal, nimam nič proti gejem. Ampak gejevstvo pač v naši družbi ni vrednota. Tako kot ni mnogoženstvo. Zato je ne spodbujamo in je v kratkem ne bomo spodbujali.

Enakost obravnavanja pred zakonom je torej nekaj, kar se brez težav podredi vrednotam v _vaši_ družbi? Ukinitev zakonsko predpisane diskriminacije je "spodbujanje k homoseksualnosti" ?

Zanimivo. Žalostno.

perci> Zdej, če si že gej, nimaš kej. Tko pač je, ni najboljše, ampak noben ti nima pravice težit zaradi tega. Da ti bo pa to gejevstvo dajalo pravico posvajat otroke ipd je pa tudi mimo.

Zdaj pa že drek mešaš. Pravico posvajat otroke ti da urejena družina. Te geji pač "ne morejo imeti" izključno zato, ker jim to onemogoča zakon. Nobenega drugega razloga ni.

perci> Ojdipov kompleks (možne različice) je v moderni psihologiji nekaj nespornega.

In Ojdipov kompleks je, tako kot številne druge psihološke lastnosti posameznika, _lahko_ eden od vzrokov za gojenje ljubezenskih čustev do pripadnikov istega spola. Nič več, nič manj.

perci> Skratka, odraščanje in vzgojo otroka lahko spolna usmerjenost staršev bistveno spremeni.

Res? Ni videt. Vse družine z istospolno usmerjenima partnerjema z otroci, ki jih bežno poznam, so povsem običajne družine. Ampak ne, to seveda ni dovolj, treba je jasno povedat, da takih družin ne sme biti, dokler ne naredimo raziskave med poročenimi homoseksualnimi pari, ki so posvojili otroke, seveda pa jim ne bomo dali otrok samo zato, da bodo poskusni zajčki. Odličen načrt za neomejeno podaljševanje nedopustnega stanja.

perci> Pa še nekej se morate zavedat. Pravica do posvajanja in pravica do tega, da si posvojen nista enakovredni. Otrokova pravica je bistveno močnejša. Po vseh veljavnih konvencijah je najvažnejša ravno otrokova korist. Kaj je za otroka korist, pa razlaga družba - večina, ne manjšina.

Tudi tole je neumnost. Verjetno največja do zdaj. Če bi to veljalo, potem je jasno, da ne bi potrebovali strokovnih komisij, ki se ukvarjajo z vsako posvojitvijo posebej, kajne?

Vajenc> Sej to je pa že sedaj, homoseksualnim NE. Dokler bo ogromno hetero v vrsti, sploh nima smisla razmišljati o uvajanju homoposvojitvah.

Sej, ti si že sedaj poskus z majhnimi otroci. Tako si označen. Pika. Kot pravi perci, "Zdej, če si že poskusni zajček, nimaš kej. Tko pač je".

Še devettisočprvič: zakon, ki drugače obravnava pare glede na njihovo spolno orientacijo, verska prepričanja ali pa prehranjevalne navade, je nedopusten.

Saj ni nobene potrebe, da sem pametnejši, če sem že tako in tako najpametnejši.

Ko bo kdo drug pametnejši, bom pa začel razmišljati o izpopolnjevanju moje pametnosti.

Bom še enkrat na kratko razložil, v čem vidim problem, ker je zdaj že več kot očitno, da niste razumeli.

Naša družba (evropska) se je odločila, da reči iz zasebnega življenja in ostale osebne reči ne morejo in ne smejo igrati vloge pri obravnavanju pred zakonom. Zakonodaja ne sme predpisovati razlik na podlagi teh lastnosti. S tem se načeloma vsi strinjamo, dokler ne pridemo do svojih predsodkov. Nekaterim se zatakne že celo pri priseljencih, nekateri pa ne prenesejo homoseksualcev. Za nekatere so off-limits narkomani in tako dalje.

Ampak narkomani in priseljenci lahko brez težav posvojijo otroke. Zakon jim to dopušča. Komisija, ki se ukvarja s posvojitvami, sicer ugotovi, da ne obstajajo pogoji za posvojitev zaradi teh in onih okoliščin, kot je neustrezno materialno stanje, psihološka neustreznost, ...

Homoseksualca pa, tudi ko imata odlično urejeno družino, nimata možnosti za posvojitev. Ne more se komisija odločiti, da otroku v taki družini okolje ne bi prizanašalo zaradi uveljavljenih predsodkov družbe. Ne. Kje pa. Komisija sploh nikoli ne dobi besede, ker homoseksualni par enostavno _nima pravice_ posvojiti otroka, ker paru to odreka že sam _zakon_. Ker ta zakon dela razlike na podlagi lastnosti, za katero smo zgoraj že ugotovili, da je povsem zasebna in da zakon nikakor ne more in ne sme na njeni podlagi ločevati parov, je to pač tisto, kar nas moti.

Jaz nisem istospolno usmerjen in moji kolegi in kolegice, ki so, jim je za poroko popolnoma vseeno. Na spolni organ pa jim gre diskriminacija, predpisana z zakonom, tako kot gre Vajencu na jetra, ko ga tule pavšalno označujem. Seveda jaz nisem totalen tepec, zato se mu na tem mestu javno opravičujem, ker sem ga porabil za zgled. Oprosti, Vajenc.

jype:
Seveda ne. Od kod pa naj dobita skrbništvo, če zakon tega sploh ne omogoča? De facto pa ja, oba skrbita za otroka in oba otrok smatra za starša. Če se enemu staršu (ki je skrbnik) kaj zgodi, gre pa otrok skozi _bistveno hujšo travmo od tiste, ko ga v šoli vprašajo zakaj ima dva očkata ali dve mamici_, če drugi starš ne more dokazati in ohraniti starševstva samo zato, ker med njima ni biološke povezave, zakonska pa ni mogoča.

madmitch:
Sploh pa, ne vem od kod vam ideja, da bi službe, zadolžene za posvojitve, dajale otroke istospolnim partnerjem kar tako, vse poprek. Vsekakor ima heteroseksualen par absolutno prednost pri posvojitvi sirote, otroka, ki so se ga boiloški starši odpvedali, ITD. Tu gre bolj za primere, kot je ta zgoraj. V primeru, da ena od "mam" umre, druga niti pod razno ne more dobiti skrbništva nad otrokom, kljub temu, da ji je to daleč najbližja odrasla oseba, ki je ostala. Zakaj, lepo prosim, ti dve ne bi mogli posvojiti otroka od druge? In ravno to je eden ključnih faktorjev za uzakonitev istspolnih porok z vsem, kar gre zraven

Pa sta vidva prepričana, da bi v tem primeru "mama II" ne dobila otroka? Zakaj, oziroma kaj ji preprečuje?

vajenc, ti potem meniš, da je v primeru, ki sem ga zgoraj navedel, bolje, da dajo otroka v posvojitev povsem tujim ljudem in da ga spustijo skozi sistem, kot pa, da ostane pri ljudeh, kjer je odraščal, kljub temu, da bi mu ta "mama", ki je še ostala, lahko nudila prav vse, kar je potrebno, razen curakla?

Šikaniranje med otroci, o tem bi se dalo razpravljati, že imena, ki jih sedaj dajejo starši otrokom, so lahko idealno gojišče zbadanj, da ne govorimo o raznih veroizpovedih, materjalnem stanju... Otroci so kruti, ni kaj. Ne glede na spolno usmerjenost staršev bodo nekateri vedno našni nekaj in nekoga nad katerim se bodo znašali. Najbolje, da prepovemo vse, kar štrli iz povprečja, se obječemo v Maove uniforme, da bomo vsi na ven normalni pa bo mir.

To, da z otrokom, kar se tiče zakona, ni nikakor povezana. Na sodišču mora dokazovati, da je živela z otrokom in da jo otrok priznava kot starša, medtem ko otrokov "najbližji sorodnik", ki nikakor ni nujno ustrezen, komot dobi skrbništvo nad otrokom brez kakršnegakoli dokazovanja (in mu skrbništvo na tej stopnji morebiti odreče le center za socialno delo).

Celo več, trenutna praksa, ki se je pred par leti zaostrila, ne dovoljuje take posvojitve, tudi ko ni živih krvnih sorodnikov. V takem primeru da otroka v posvojitev povsem tujim ljudem, "mama" tudi celo težko doseže kakršnekoli stike, ki bi jih odredilo sodišče.

Na žalost poznam problematiko posvojitev in celotnega stroja vse predobro, ker sem sam v njem. Kot potencialni posvojitelj.

Vajenc> Se bo pač morala malo potruditi.

Nesprejemljiva diskriminacija. To je enako, kot posebna registracija židov, ali, če želite sodobnejši primer, posebna registracija mladih nosečnic, ki se bi jo radi šli na poljskem.

Sicer pa ti je madmitch odgovoril, jaz sem samo povzel veliko razliko med tistim, kar pravite, da je itak že enako.

Vajenc> Če otrok reče, da bi bil raje pri njej in da mu je kot mama, bo verjetno posvojitev odobrena. Če pa otrok tega še ne zna povedati, pa je niti ne bo pretirano pogrešal.

Narobe. Otrok pri tem nima nikakršne besede, ker je posvojitev onemogočena še preden se lahko presoja o posameznem primeru.

Čeprav moram reč, da težko verjamem, da "izvenzakonsko starševsvo" prav nič ne šteje...

Oja, malo šteje pri "normalnih" parih, pa še tam ne toliko, kot bi moralo. Pri istospolnih pa šteje ogromno, padeš na celi črti. Nisem bil siguren in sem zdajle vprašal sosedo, ki je sociologinja in ima veliko zraven pri posvojitvah, pač dela na takem delovnem mestu. Trenutno je homoseksualnost vzrok za takojšnje iskanje druge variante. Skratka, odpadeš kot knof od gat. Začisto posvojitev "tujega" otroka je pa poroka predpogoj, kot da je to nek garant, da zdaj bo vse OK. In ja, kljub temu, da mi je poroka povsem nepomembna, sem še vedno za poroke homoseksualceh, jaz se tej pravici lahko odpovem, oni pa niti to ne.

Oja, malo šteje pri "normalnih" parih, pa še tam ne toliko, kot bi moralo. Pri istospolnih pa šteje ogromno, padeš na celi črti. Nisem bil siguren in sem zdajle vprašal sosedo, ki je sociologinja in ima veliko zraven pri posvojitvah, pač dela na takem delo
vnem mestu. Trenutno je homoseksualnost vzrok za takojšnje iskanje druge variante. Skratka, odpadeš kot knof od gat

Zgleda ,da "zakonodaja" pedrom ne gre na roke.Heh, prosm dejte jamrat še naprej."Užitek vas je poslušat".....

Saša, jap, zakonodaja resda pravi tako. Praksa je pa nekaj drugega, verjemi. Nikomur ne privoščim iti skozi ta mlin. Takega ponižanja, kot so ga socialne!?!? delavke sposobne, si ne moreš predstavljati. Kot kaže, jih na ta delovna mesta nameščajo po sistemu, "če za drugega ni, bo pa socialna delavka". Verjetno imajo pa tudi zaslombo pri nadrejenih, ki se bojijo za svoje stolčke in ubogajo razne ministre in njihove podrepnike. Samo da je (trenutno) politično korektno, strokovnost ni važna, še več, je nezaželjena. Sicer pa, če (že padli) minister predlaga, naj v vrtcih pomagajo brezposelni in upokojenci, ker otroke zna pa ja vsak paziti, potem se ni kaj čuditi. To je tisti isti minister, ki je vprašanje homoseksualcev hotel predati ministru za zdravje. Amen

madmitch, mah, kaj naj rečem, še nikoli nisem na forumu kaj tako tako osebnega, sem zgrožen.

Stepni Volk, to pa neeee, za nas, dobre, poštene, bogaboječe, delavne (ostale superlative vstavite sami) to že ne velja. To je za glupe američane (ki jih nekateri tu tako v zvezde kujejo), ne pa za nas.

Veste, kaj je največja vrlina nas Šentflorjancev? Pred časom so študenti (mislim da FF, sem pozabil) napravili raziskavo in izkazalo se je, da je to TRPLENJE, naslednja "vrlina" je bila ponižnost, takoj za njo pa delavnost (mišljeno je fizično delo). Strpnosti in toleranca sta bili daleč zadaj. Ne zato, ker naj bi načeloma ne bili taki, le to se nam ne zdi pomembno. Bistveno je, kako nas vidijo drugi, da vidijo, kako ubogi smo, kako trpimo..

Samo pomislimo, kakšni so naši odgovoi, ko koga srečamo, eno samo jamranje, in če drugi pojamra bolj, ga moramo takoj zabiti z našo še večjo mizerijo. Ali pa, ko kdo umre, vsi govorijo, kako dober je bil, ga je življenje neprestano teplo, je venomer trpel...

Samo za lastne riti nas skrbi, a bog ne daj da nekomu uspe imeti kaj več, ga takoj zatolčemo. In zaradi tega ne bomo še dogo uspeli videti čez svojo majhnost, čez planke svoje majhne doline šentflorjanske, iz sivega povprečja in gorje tistemu, ki se bo upal kaj drugega kot jamrati skupaj z ostalimi v isti rog.


Ljubljana je postala zadnja leta top lokacija homoseksualnih turistov in tega smo lahko veseli. To so zelo zahtevni gosti, ponavadi radi trošijo a za svoj denar tudi veliko zahtevajo. Morda bodo oni tisti, ki bodo dvignili raven gostinske in turistične ponudbe s klobas in piva na kaj boljšega.

Huda napaka v enačbi: "homoseksualnost = pop kultura"

Pravilno je: Pop kultura = mainstream.

Homoseksualnost ≠ mainstream oz. pop kultura ≠ homoseksualnost

eden za enim... se homofobi zlomijo in pokažejo pravo lice. že precej jih je v tej debati prešlo od sprva racionalnega argumentiranja do neracionalnih izpadov, kot je recimo zadnji Vajencev.

bi in homoseksualnost = subkultura
pop kultura = mainstram
in mainstram k sreči ni RKCjev misionarski položaj izključno z namenom zaploditve otroka.

Ampak "RKC subkultura" je v zakonu.

Zakaj torej "pop gay subkultura" ne more/ne sme biti?

Obkladanje s slovencelni je tudi šikaniranje. In ponavljanje prežvečene jamrarije kakšni slovencelni Slovenci v svojem bistvu smo je ista stvar, kot jamranje nad homoseksualci. Posploševanje, predalčkanje, zaničevanje. Nekaj leti z leve drugo z desne.