javni dostop do številk tekočih računov !!

Jaz enostavno nocem, da kdo ve a je moj racun blokiran ali ne. :P

Ubistvu kar me moti je samo to, da lahko iščeš po njihovi bazi po 2. in 4. točki. Če ima nekdo tvojo davčno ali pa tvoj TR si si pa sam kriv, da si mo tu dal, čeprav ne vidim kje imajo zakonsko podlago, da objavljajo kaj se dogaja na tvojem računu. To da teče izvršba na tvojem računu pomeni, da je na računu 0 ali negativni saldo kar je zelo blizu objavljanja koliko denarja je na tvojem računu in pomoje tudi to kmalu pride...

Zakonsko podlago lepo omenja Matthai v novici.

Nevem koliko je kaj vredna tista zakonska podlaga, ker recimo tam piše pod 29.členom "Vsebina in javnost registra transakcijskih računov"

Podatki o transakcijskem računu:
- številka računa,
- naziv in matična številka izvajalca plačilnega prometa, ki vodi transakcijski račun
- podatek o vzpostavljeni evidenci iz sedmega in osmega odstavka 8. člena tega zakona (vzpostavljena evidenca o neizvršenih sklepih za izvršbo ali prisilno izterjavo)

Pa so vseeno objavili ali je račun odprt ali zaprt, za kakšene vrste račun gre, kdaj je bil račun odprt, spremenjen oz. zaprt.

saj je pristojen inšpektor že zaustavil to.

Sedaj, ko so si tisti, ki te podatke "potrebujejo" celotno bazo ze downlowdali. Tisti, ki pa si niso pa je pomoje ne potrebujejo tako hudo.

Like I said... too late. Ce nekdo res krvavo potrebuje te podatke jih bo dobil od osebe, ki si je bazo zdownlowdala.

Kaj je potem bil tisti 8MB .txt file accountov? IN pa se en file, ki ne vem tocno koliko je zasedel. Sem pa tistega 8MB zdownlowdal pri mami v sluzbi, ko je stran se delovala BP.

Hm, cist mozno ;)

Ja obstajala je pa se ena stran. Tukaj ni bilo downlowda.

Zanimivo je kaj bo sedaj. Zasebnosti ne bo nič več, kvečjemu manj. Zdaj bodo sledili in lastniku racuna in tistemu, ki bo poizvedoval.

Presnet infernet.

Ja, samo ideja je, da če ti nekoga nadzoruješ, boš nadzorovan tudi sam.

Problem so posegi v zasebnost, ko ne delaš nič sumljivega. Ko je preprosto sumljivo že to, da obstajaš... saj veš, to da imaš TR že predstavlja možnost da ga nekako zlorabiš.

stanja na računu se nikjer ne vidi...
preko tega dobiš samo podatek o tem ali je račun odprt ali ne.. kdaj je bil kreiran...

tisto pa če ima še kake neporavnane računa pa se očitno nanaša samo na račune ki so zanimivi za državo.. očitno kaki davki ipd...

govorim o delu za vpogled za pravne osebe...

naj en malo prečekira dolgove kakega siola simobila in podobnih for pa potem tukaj objavi ;)
me zanima če imajo kaj neplačanega :)

Marjan - |Problem so posegi v zasebnost, ko ne delaš nič sumljivega.
Ja? Zakaj je to problem? Si lahko natančen?
Zato, ker posegi v človekove pravice ne morejo biti arbitrarni.

No, ZDA in EU lahko primerjaš glede varstva osebnih podatkov, hotel sem reči, da ni primerjave. Namreč ZDA tovrstne zaščite praktično ne poznajo, zato je tam ogromno zlorab. Recimo ena mojih "najljubših" - vse podatke (ime, naslov, bivši naslovi, družinska razmerja, nakupne navade) od neke ženske je enkrat povsem zakonito dobil nek spolni obsedenec, ki je bil celo v tistem času v zaporu.

Pa ne mešat dostopa do informacij in osebnih podatkov. To sta dve povsem različni stvari. Idealno je, da imaš veliko stopnjo dostopa do informacij javnega značaja in veliko stopnjo varstva osebnih podatkov.

Saša - no, najprej si preberi kaj na temo Safe Harbour Agreement med ZDA in EU, pa ti bo vsaj približno jasno o čem govorim.

uh.. še noben ni nč pametnega povedal...

v čem je pravi problem izdaje tega podatka komurkoli ??

to, da enim pač ni všeč, če mu lahko nekdo pogleda stanje računa ali podobno je vsaj po moje kr neki problem ... meni je čist vseeno, če mi lahko nekdo vidi številko tekočega računa in moj rojstni datum itd. itd. ...

seveda samo dokler se tega ne spravi zlorabljat.. zato me zanimajo scenariji možne zlorabe teh podatkov .. (pa ne taki kot je nekdo napisal, da mu sosed ne bi posodil denarja, ker bi videl, da ma računa blokiran - če si pošten mu boš itak povedal ...)

v glavnem, v čem je sploh problem?? recimo temu pravni problem in ne kršenje nekih osebnih principov, kao: kaj te pa briga.. to je med mano in banko... to so osebna prepričanja, ki pa si jih ne delimo vsi ... problem nastane šele pri zlorabi ..

anyone? (tut kakšna teorija zarote je zaželjena )

En konkreten način, kako bi banke same lahko zlorabile te podatke:

Banka X zbere vse osebe, ki niso na tej banki in pošlje svoja reklamna sporočila tem osebam.

= nelojalna konkurenca.

nodrim:

In kaj je problem povezat te podatke s telefonskim imenikom, ki je tudi v elektronski obliki? Ja, zmotil se bos za en kup Janezov Novakov ampak zadel bos pa par deset/(sto) tisoc drugih.

Here's your daily dose of spam. Ce ti je pa tako vsec, pa povej, bom se moj spam forwardal k tebi ;>

En konkreten način, kako bi banke same lahko zlorabile te podatke:

Banka X zbere vse osebe, ki niso na tej banki in pošlje svoja reklamna sporočila tem osebam.

= nelojalna konkurenca.

Banka X itak ve, katere osebe niso pri njej. Pac vse osebe iz telefonskega imenika minus tiste, ki so pri njej (katere so to, ji je pa brzkone znano). Cisto natancne definicije pojma nelojalna konkurenca sicer ne poznam, ampak glede na to, da so vse banke na istem, to ne bi smel biti problem.

V bistu je tako, da ni vsak v telefonskem imeniku. Pač ena oseba na gospodinjstvo.

Popoln seznam bi bil po davčnih številkah.

Kaj pa, ce bi banka gledala kje vse imas ti se druge racune odprte in ti tezila zakaj jih imas, zakaj jih nisi pri njih odprl...

BW: v moje stanovanje ti ni treba hodit.. če te zanima pa lahko na netu nardim pejđ kjer bom updejtal vsebino mojega hladilnika ..

mene ne bo nič motilo, če boste vsi vedeli kaj imam v hladilniku ..
prav tako me nič ne moti, če ti veš številko mojega t.r. in celo stanja le-tega ... me bo pa takoj začelo motiti, ko izvem da obstaja možnost zlorabe tega podatka ...

boš pogledal na tisto stran z vsebino hladilnika in si prišel sposodit košček sira, ko bo na voljo ??

Daj nam zacni vsako spremembo stanja na tvojem racunu sporocat...

... samo ne se potem cudit, ko te bo nekdo pricakal ob kakem ATMu, ko bos denar dvigoval... :P


Stanje racuna je osebna stvar. To nima kje bit objavljeno, brez privolitve posameznika. Zaradi mene se lahko dolocen krog ljudi preseli v steklene bloke, ce jim pac to pase.

ja.. a je blo stanje na računu tudi gor napisano?? al samo stanje računa (aktivno, blokirano)?? jst sm prej mislu samo na stanje računa .. ne na stanje na računu .. tut pri hladilniku je podobno.. če lahko izveš ali je poln ali prazen ti ne pomeni nič.. če pa izveš točno vsebino je pa že bolj zanimivo.. kokr sm videl včeraj pa si lahko videl samo številko in blokiranost računa in ne dejanskega stanja ali prometa ...

sej zato sprašujem .. če bi bilo direkt kr stanje napisano bi to res nekdo lahko izkoristil za zasedo pri bankomatu ..

ravno to me zanima.. kako in če se da te stvari zlorabit..

ja no .. ok.. lahko bi vsazga posebej vprašal, če lahko prikažejo ..

ampak: če tega podatka ni moč zlorabiti, v čem je potem problem ??

Predvsem je treba vedeti, da ameriška ustava ščiti posameznika samo pred posegi države. Ne pa tudi pred posegi drugih posameznikov. Problem je pa v tem, da oni nimajo posebnega zakona, ki bi ščitil informacijsko zasebnost. Privacy Act govori samo o vladnih zapisih.

V tem pogledu se s tabo, ne morem popolnoma strinjati. Ustava je temeljni dokument, ki ureja razmerje med državo in posameznikom, ne pa med posamezniki. 35. člen sicer izrecno ne govori, da je zasebnost zagotovljena v odnosu do države, a je iz narave pravnega akta mogoče sklepati, da gre zgolj za takšno zagotovljanje pravice. Posege posameznikov namreč urejajo zakoni, ki opredeljujejo ta razmerja (OZ, KZ) in ne ustava. Tudi Evropska konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ne ureja razmerja med posamezniki, pač zgolj med državo in posameznikom. Razlog za takšno ureditev je preprost: temeljni pravni akt naj zagototvi orožje posamezniku zoper neenakopravni položaj v primerjavi z močjo države. Pravna država mora delovati na podlagi in v okviru temeljnega pravnega akta. Njena naloga je tudi urejanje razmerij med posamezniki, kjer svojo moč izkorišča za zagotavljanje sožitja in mirnega reševanja sporov. Ustava zato ureja človekove pravice kot temeljne pravice v razmerju do oblasti; zakoni pa urejajo sorazmernost pravic med posamezniki in preprečujejo zlorabe pravic ter omejevanje pravic po izvrševanju pravice. Zakon o varovanju osebnih podatkov tako ni edini, ki zagotavlja pravno varstvo ob kršitvi zasebnosti, pač pa so tu še pomembnejši zakoni, ki zagotavljajo odmeno za povročeno škodo in druge oblike sankcij za takšno početje.

Zato ne moreš govoriti o koliziji dveh pravic, ker je "freedom of information", kot ga definira FOIA pravica posameznika nasproti državi, pravica do zasebnosti pa je pravica posameznika nasproti a) državi, b) drugim posameznikom, c) podjetjem.
Ker je svoboda podjetništva eden temeljev ameriške ureditve, velja, da se država v razmerje med posameznikom in podjetjem ne vmešava (vsaj ne preveč). Konkretno na področju varstva osebnih podatkov se sploh ne vmešava. Podetje lahko podatke od tebe dobi in potem dela z njimi karkoli. No, v bistvu jim moraš dati soglasje, vendar je lahko to soglasje bianco.
Če zdaj k temu prišteješ še svobodo govora, kot jo razumejo v ZDA, je jasno, da če si podatke dobil zakonito (se pravi s soglasjem), in so tvoji, lahko z njimi počneš karkoli. V Evropi to ne gre tako enostavno, zakaj ne, si preberi v Konvenciji in direktivah EU.

EKČP je slab primer za opisano, ker zagotavlja varstvo posameznika zoper državo in ne zoper posameznike. Direktive EU pa so v večji meri liberalnejše od Slovenske ureditve in se zelo približujejo Ameriškemu gledanju na problematiko, čeprav še vedno ostajajo onkraj liberalizacije. Kot že povedano, državna zaščita v primeru kršitve zasebnosti ni edini mehanizem za zagotavljanje pravnega varstva posameznika in obstajajo zelo dobri instrumenti v okviru civilnega in kazenskega prava, pa tudi znotraj civilnega procesnega prava, kot so začasne odredbe. Seveda je pri obravnavi te tematike potrebno upoštevati, da Ameriški pravni sistem temelji na obsežni sodni praksi in interpretaciji VS USA, ki jo je mogoče obvladati samo s poznavanjem konkretnih primerov odločitev. Težko je ztao kategorično govoriti o neurejenosti dotičnega področja v ZDA, ki temelji na avtoritativnih odločitvah in mnenjuh Vrhovnega sodišča. Tematika, ki sva jo sedaj načela, se žal močno oddaljuje od aktualne teme, saj v tem primeru gre za državni organ in gre za kršitev ene od temeljnih pravic zoper državo. Pravici sta in ostajata primerljivi kot človekovi pravici in prihajata do nenehnih kolizij. Namreč: tudi pravica do svobode govora je mogoča v razmerju do posameznika in ne zgolj v razmerju do države, zato bi izključitev takšne možnosti pomenil okrnitev same pravice, če jo pojmujeva v širšem pogledu, ne zgolj med državo in posameznikom kot izvirne oblike v vseh temeljnih aktih.

Njihova sodna praksa torej daje prednost svobodnemu urejanju razmerij med posamezniki in podjetji, kar pomeni, da če spregledaš drobni tisk (ali internetno podstran), je to tvoja krivda.

Tudi sodna praksa v Sloveniji ni popustljiva do takšnih napak posameznikov. Če obstaja droben tisk, velja za vse - neglede na to, kje je pogodba sklenjena - pri nas ali v ZDA. Primeri, ko se da spodbijati določbe splošnih pogojev, pa so enaki pri nas in pri njih (recimo dvoumnost). Razlike so dandanes minorne.