Samo en bančni račun za sp-je

A to te poiščejo preko davčne številke ali preko EMŠO?

iKst je 4. jan 2016 ob 23:29 izjavil:

Zakaj, če bi uporabljal svoj osebni račun za s.p.? Torej, račun tipa A. Ajpes pravi, da je to OK, FURS tudi.

Narobe si razlagate ajpesov odgovor. A računa za SP ne moreš uporabljat. Določili so nov tip in banka mora ta tvoj A račun pretipizirat in kot takega poslati ajpesu, vendar s podatki o "pravni osebi". In takrat bo ta račun postal javen.

ti imaš račun a na ime janez novak, potem pa obdpreš sp z nazivom Krneki s.p. in tvoj A račun boš uporabljal za SP. Banka bo pretipizirala tvoj račun in na ajpes poslala tvoj račun s podatki od SP-ja.
Na ta način bo tvoj račun 2x zaveden pri ajpesu. Enkrat s podatki od fizične osebe in drugič od "pravne". In del, ki bo od pravne bo javen. Osebnih podatkov fizične osebe pa nihče ne bo videl.

Nima veze, če ti ne rabiš javnega računa. Javni račun moraš imeti, ker je takšna zakonodaja. In zato, da te lahko morebitni poslovni partnerji preverijo. To pa nima nobene veze s tem, če se tebi zdi ok, da je tvoj TRR javno objavljen. Ko si se odločil za s.p., si se odločil, da se s tem strinjaš. Imaš pa drugo možnost, pri kateri tvoj TRR ni javen podatek. Nimaš s.p.ja.

Ja SaxsIm že ve LOL... Zdej ti tudi na banki (NLB) pri odpiranju računa za s.p. (ko jim zajamraš za stroške) svetujejo da uporabljaš/prijaviš kar obstoječi osebni račun...

Ta članek je bil že linkan. Preberi tudi komentarje.

jype je 5. jan 2016 ob 04:11 izjavil:

Miha 333> Še enkrat, vse banke imajo v splošnih pogojih osebnega računa določilo, da uporaba osebnega računa za poslovne namene ni dovoljena. In ne pričakujte, da bi se to kmalu spremenilo.

Banke nimajo nobenih možnosti, da bi to udejanile v praksi, ker podatkov, ki jih hranijo o tebi, po zakonu o varstvu osebnih podatkov ne smejo uporabiti za namene ugotavljanja, za kakšen namen uporabljaš svoj osebni račun.

Seveda, gre zgolj za (moralno?) dilemo, ali se držiš nečesa, kar podpišeš ali pa morda pogodbo sklepaš s figo v žepu, kar vsaj meni precej pove o takem človeku. Kakšen podjetnik pa boš, če že takorekoč pri prvem sklenjenem poslu goljufaš?

iKst je 5. jan 2016 ob 08:33 izjavil:

ti imaš račun a na ime janez novak, potem pa obdpreš sp z nazivom Krneki s.p. in tvoj A račun boš uporabljal za SP. Banka bo pretipizirala tvoj račun in na ajpes poslala tvoj račun s podatki od SP-ja.

Kako pa banka ve, da račun uporabljam v poslovne namene? Nekaj tukaj ne gre skupaj.

Ker boš ti banki povedal, da boš od sedaj naprej bil SP in boš uporabljal svoj račun fizične osebe.

krneki0001 je 4. jan 2016 ob 22:31 izjavil:

Osnovno vodilo ko so se formirali TRR-ji v sloveniji je bilo ena oseba en trr in ena firma en trr, ki bi se prenašal naokoli kot recimo mobitel številka.

Trenutno sem ponosen lastnik ... da preštejem ... 3 različnih mobilnih številk.

krneki0001 je 4. jan 2016 ob 22:31 izjavil:

Potem pa se nebi dalo goljufat, pa so to na hitro spremenili.
Pa ne navadne banke, ampak tisti višje, k so videli, da potem nebi mogli krast, ker bi se vse videlo.

Ne verjamem. Že zato ne, ker bi bila TRR-ja kot še enega osebnega identifikatorja (to je namreč posledice tega tvoje "osnovnega vodila") navaden zajeb in zblojenost do konca.

Samo predstavljaj si npr. navadnega malega človeka, ki ima žnj. zadev na enem računu, sosednja banka pa mu ponuja skonto stanovanjski kredit, če pri njej odpre nov TRR in na njega nakazuje plačo. Hkrati pa so stroški nakazil in ostalega smetja bistveno višji.

No, navaden mali človek si je mirno odprl še en račun, potem pa enkrat mesečno prenakaže plačo na "starega", ki mu je cenejši za uporabo. Če bi bila realizirana ta tvoja "osnovna ideja", potem bi banke še malo bolj lupile še malo več ljudi.

Konkurenca je občasno dobra stvar in to, da ima nekdo en ali pa 100 TRR-jev, naj bo njegova svobodna izbira.

krneki0001 je 4. jan 2016 ob 22:31 izjavil:

AndrejO je 4. jan 2016 ob 22:19 izjavil:

krneki0001 je 4. jan 2016 ob 22:08 izjavil:

Vsi tvoji prihodki in odhodki bodo s tem javni, ...

Ne, ne bodo. To si se nekaj kar na pamet izmislil.

Zakaj bi si nekaj izmislil. Banka ne ve kaj je plačilo za firmo ali nakup kruha za domov. Torej bo vse transakcije poslala na furs, kot da so vse od SP-ja, pa naj se FURS "jebe" z njimi. In ko bodo enkrat tam, se bo vse štelo med prihodke in odhodke v javnih statistikah.

Ne vem zakaj si nekaj izmšljuješ, ampak posredovati podatke FURS-u jih niti pod razno ne naredi za javne. Zato ne vem, zakaj si nekaj nablodil o "javnih podatkih".

In čisto tako mimogrede, FURS je tisti, ki je spremembo požegnal in predstavnik FURS-a je na Dnevniku RTVSLO (če se bi spomnil katerega dne je to bilo, ti bi poveda) izjavil, da je ločevanje za njih no-op, ker s.p. tako ali tako odgovarja z vsem premoženjem in imajo tako ali tako podlago za vpogled v vse transakcije na vseh računih.

krneki0001 je 4. jan 2016 ob 22:40 izjavil:

AndrejO je 4. jan 2016 ob 22:19 izjavil:

Ni potrebe. Zakaj meniš, da vsi s.p.-ji potrebujejo objavo svojega TRR v AJPES-ovem seznamu? Ali si morda pomislil na tiste tisoče prekernih s.p.-jev, ki delajo zgolj in samo za enega "naročnika" in jih te objave niti malo ne brigajo?

Vse pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (sp-ji) imajo račune javne. In ravno tako bodo tile.

Eno je javno objavljen TRR, ki ga pravna oseba uporablja, nekaj drugega pa je RTR, ki je zbirka vseh obstoječih TRR-jev pravnih oseb, za katere je objava dovoljena. To sta dve različni zadevi.

Pa tako mali za rezervi si malo razčisti kaj pomeni javna objava TRR-ja in javna objava prihodkov in odhodkov na TRR-ju.

SaXsIm je 5. jan 2016 ob 09:52 izjavil:

Nima veze, če ti ne rabiš javnega računa. Javni račun moraš imeti, ker je takšna zakonodaja. In zato, da te lahko morebitni poslovni partnerji preverijo. To pa nima nobene veze s tem, če se tebi zdi ok, da je tvoj TRR javno objavljen. Ko si se odločil za s.p., si se odločil, da se s tem strinjaš. Imaš pa drugo možnost, pri kateri tvoj TRR ni javen podatek. Nimaš s.p.ja.

Dve stvari moraš ločiti. Ena stvar je, da moraš objaviti nek TRR preko katerega posluješ. Na drugi strani pa imaš register transakcijskih računov (RTR), ki je zbirni za vse račune in tam notri AJPES ne objavlja podatkov za TRR-je, ki nimajo oznake T.

Osebni račun je tako objavljen kot del registracije tvojega s.p.-ja. Hkrati pa ni objavljen v RTR, ker AJPES nima dovoljenja za objavo osebnih podatkov. In zgolj posledica te neobjave v RTR je ta, da morebitni poslovni parterji seveda ne morejo preverjati bonitete in še česa.

Kar je za nekatere relevantno (in ti bodo še naprej morali trpeti dodane stroške za postavitev zastavice T), za nekatere pa pač ne (in ti lahko bankam sedaj veliko lažje pokažejo prst).

Kul, potem pa pač samo A niso objavljeni. Čeprav se tudi to motiš[1], ampak recimo, da si tokraj vsaj blizu dejanskega stanja.

Kar se pa tiče objav, pa je AJPES čisto lepo spisal pojasnilo zakaj A ni objavljen in tudi dodal nekatere so nekatere možne posledice.

[1] Poglej si še F, H in V. V splošnem so objavljeni samo in izključno TRR-ji poslovnih subjektov, minus tisti poslovni subjekti, ki niso ustrezno izkazali soglasja za objavo osebnih podatkov (s.p.-ji z osebnimi računi brez zastavice T).

Me zanima kdo bo posloval z s.p.jev, kateremu ne moreš preveriti računa ?!?!

V takem primeru si pač "prisiljen" odpreti poslovni račun.

Poleg tega v zakonu piše LAHKO. Banki tega ni treba ponuditi.

Mimogrede, na kakšen način se preverja boniteta poslovnega računa?

jype je 6. jan 2016 ob 00:51 izjavil:

Invictus> Me zanima kdo bo posloval z s.p.jev, kateremu ne moreš preveriti računa ?!?!

Američani, Švicarji in Irci s tem niso imeli nobenih težav.

Tujci ne morejo dostopat do ajpesove baze, zato morajo zaupat cifri računa, ki jim jo daš ti.

krneki0001 je 5. jan 2016 ob 23:28 izjavil:

Leta 1999, ko smo ta sistem postavili, so bili vsi računi javni in vse banke so imele vse račune na voljo. Plačilni promet je tekel tako, da je vsak preverjal to tabelo in če računa ni bilo notri, potem nakazila na ta račun nisi mogel narest. Vse to je vodila Banka Slovenije. Potem je pa prišlo varstvo podatkov in bla bla bla, pa je javni del ostal samo za pravne osebe. Za fizične osebe pa je še vedno vidna samo številka računa in datumi (otvoritve, zadnje spremembe in ukinitve) ter oznaka ali je račun blokiran ali ne.
Ajpes je celoten sistem dobil od BS šele leta 2010, ko je bilo že vse postavljeno.

F - skladi
H - stečajni
V - volilne kampanje
Vsi ti računi so javni (razen če ne gre za fizično osebo v osebnem stečaju), kaj je z njimi?

F - računi za drugo ime, ki so lahko tudi na ime fizične osebe. V teh primerih ti računi niso javno objavljeni.
H - vključuje tudi osebne stečaje in za te računi niso javni.
V - vključuje tudi samostojne kandidate in za te bi moral preveriti, če so računi lahko javno objavljeni.

Tista tvoja o "samo tip A ni objavljen" je torej (še en) kiks, ampak dovolj blizu dejanskega stanja, da ni preveč panike.

Invictus je 5. jan 2016 ob 23:42 izjavil:

Me zanima kdo bo posloval z s.p.jev, kateremu ne moreš preveriti računa ?!?!

V takem primeru si pač "prisiljen" odpreti poslovni račun.

Poleg tega v zakonu piše LAHKO. Banki tega ni treba ponuditi.

Najprej bo potrebno imeti učinkovito delovno inšpekcijo, ki bo polovila vse fiktivne s.p.-je, ki so to postali zaradi "optimizacije poslovanja" podjetij za katere delajo.

Potem bo potrebno poloviti vse samostojne kulturne delavce, ki so tako ali tako znane persone.

Potem bo potrebno opraviti z vsemi malimi obtrniki, ki jih pozna cel kraj in nekaj sosednih vasi, ko pri njih naročajo novo mizo, menjavo razbitega stekla ali pa se pri njih ustavijo na kavici in striženju.

Potem pa izračunaj koliko še ostane "relevantnih" s.p.-jev, ki jih takšna objava smiselno zadeva oz. bi jih neobjava lahko prizadela pri njihovem iskanju poslovnih odnosov. Naštetim je tako ali tako skupno to, da morajo praktično vsa delovna sredstva in material kupiti in plačati vnaprej, ker jim tako ali tako nihče ne preverja in ne priznava neke "bonitete".

AndrejO je 6. jan 2016 ob 08:22 izjavil:

krneki0001 je 5. jan 2016 ob 23:50 izjavil:

Banke bodo ponudile to. Tukaj ni dvoma, ker rabijo stranke.
Bo pa isti račun dvakrat zaveden v ajpesu. Enkrat z tipom A, drugič s tipom T. Podatki pri A bodo od fizične osebe, pri T pa od pravne osebe in ti bodo javni.

Ne verjamem, da bi kdo želel podvajati TRR-je. Imaš kakšno povezavo do delovnega materiala, ki bi nakazoval, da se kaj takšnega načrtuje ali pa o čem takšnem razmišlja?

Ja imam. In točno to se bo delalo.

krneki0001 je 6. jan 2016 ob 08:32 izjavil:

AndrejO je 6. jan 2016 ob 08:22 izjavil:

krneki0001 je 5. jan 2016 ob 23:50 izjavil:

Banke bodo ponudile to. Tukaj ni dvoma, ker rabijo stranke.
Bo pa isti račun dvakrat zaveden v ajpesu. Enkrat z tipom A, drugič s tipom T. Podatki pri A bodo od fizične osebe, pri T pa od pravne osebe in ti bodo javni.

Ne verjamem, da bi kdo želel podvajati TRR-je. Imaš kakšno povezavo do delovnega materiala, ki bi nakazoval, da se kaj takšnega načrtuje ali pa o čem takšnem razmišlja?

Ja imam. In točno to se bo delalo.

Če jo imaš, potem pa kar na plano z njo. Saj je ni potrebno skrivati.

Matko je 6. jan 2016 ob 08:57 izjavil:

Naj nekdo že napiše seznam vseh možnih tipov TRR

Akt o vzpostavitvi in vodenju registra transakcijskih računov: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPred...

Na dnu predpisa je povezava do priloge (PDF), ki vsebuje seznam vseh tipov.

thramos je 6. jan 2016 ob 08:15 izjavil:

A ajpes.si je blokiran iz tujine?

A ti pred plačilom vsake položnice preveriš pravilnost podatkov na Ajpesu, za poljake, špance, ciprčane, ... pa seveda vsakič preverjaš podatke pri njihovih "Ajpesih"?

Dasiravno Ajpes ni blokiran iz tujine, je potrebnega kar nekaj truda, da prideš do podatkov.

Če plačuješ iz Slovenije v Slovenijo preko spletne banke, deluje autocomplete, kar je bistveno bolj uporabniku prijazno od vsakokratnega škiljenja v Ajpes. In če mi naslednjič pri plačevanju položnice ne bo delal autocomplete zaradi uporabe računa tipa A, mi bo takoj "zasvetila lučka". Po eni strani podpiram to, da SP ne podpira lačnih bank, mi bo pa vsaj malo zoprno.

Kolega je npr. že imel precej zoprnij, ko mi je nakazal denar na napačno številko transakcijskega računa (kjer autocomplete ne deluje; banke pa tudi dodatni vpisani podatki ne brigajo prav dosti).

Ko sem nazadnje iskala neke podatke iz Anglije, sem morala poslati kolega osebno v njihov arhiv, da so izbrskali papirje iz kontejnerjev in jih poskenirali; pa tudi potem ni bilo šans, da bi izvedela številko transakcijskega računa, ker pri njih to velja za skrbno varovan podatek.

Sam vse transakcije z FURSom opravim preko osebnega računa. Dol jim visi od kod pride denar.

krneki0001 je 5. jan 2016 ob 23:28 izjavil:

Leta 1999, ko smo ta sistem postavili, so bili vsi računi javni in vse banke so imele vse račune na voljo. Plačilni promet je tekel tako, da je vsak preverjal to tabelo in če računa ni bilo notri, potem nakazila na ta račun nisi mogel narest. Vse to je vodila Banka Slovenije. Potem je pa prišlo varstvo podatkov in bla bla bla, pa je javni del ostal samo za pravne osebe. Za fizične osebe pa je še vedno vidna samo številka računa in datumi (otvoritve, zadnje spremembe in ukinitve) ter oznaka ali je račun blokiran ali ne.
Ajpes je celoten sistem dobil od BS šele leta 2010, ko je bilo že vse postavljeno.

Leta 1999 zagotovo ne, saj takrat ni bilo nobene sledi o transakcijskih računih, ampaj so bili žiro računi. Samostojne žiro račune so imele samo pravne osebe in banke in ti so bili odprti pri Agenciji RS za plačilni promet (APP), ki je naslednica SDK in predhodnica Ajpesa. S.P.ji in fizične osebe so imele žiro račune v obliki sklica žiro računa banke, pri kateri je bil odprt. Se pravi, si na položnico napisal pod št. računa račun banke (odprt pri APP), pod sklic pa žiro račun s.p.-ja/fizične osebe. Uporaba lastnih sklicev (referenc) pri plačilih zato seveda ni bila možna. Zato ne moreš govoriti o javnosti računov, saj so kot samostojni računi obstajali samo računi pravnih oseb in bank, s.p.ji in fizične osebe jih niso imeli, ampak so imeli račun v obliki sklica pri banki.

Mene pa zanima ali mora imeti samostojni podjetnik, ki ni davčni zavezanec fizično blagajno ("škatlo z denarjem") ali lahko ima lahko denar v denarnici itd..?

Skoraj najboljša tema za moje vprašanje, zato jo obujam: kaj pomeni javnost podatkov o TRR. Na netu berem "nočem, da vsi vidijo vse o mojem računu". A je to res to? Lahko vsakdo oz. praktično vsakdo vidi posamezne transakcije na poslovnem TRR nekega s.p. ali gre zgolj za status (aktiven/zaprt/blokiran) ter št. in banko?

OK, jasno mi je da vlada, FURS, CSD, NPU in še kdo te sorte lahko vidijo vse, kaj pa razen teh organov?

Kaj ko bi malo ponovil slovenščino.

Javni podatki so o TRR, ne o tem kaj je na TRR.

OK, kul, hvala. Mi ni šlo v račun, ampak eni se malo preveč penijo češ kaj vse se bo zdaj o njih videlo, če imajo osebni TRR v poslovne namene.

Hvala - torej če ne pričakujem nakazil iz javnega sektorja, potem ni vidno nič drugega, razen morda statusa (blokiran, ipd)?

Kako misliš, plače? Kot odhodki? Druga izplačila pa ne? Kako pa vejo, da gre za plačo?

Stanje na računu ni nikoli vidno drugim. Naj bo osebni ali s.p.

Ja, če delaš z javnim sektorjem, gre pač za transparenco transakcij. Se pač vidi plačilo računa, ko si delal za njih. Ne vidijo se pa transakcije, ko si si na račun firme kupil kondome.

Transakcije na računu vidi samo lastnik, dokler se pač ne vplete kaka preiskava. Sicer pa FURS tako ali tako zbira transakcije vseh bančnih računov v svoji kocki. Za podjetja in državljane.

Bančni račun je še vedno zelo zasebna zadeva.