» »

Kdo naj financira znanost? Država ali privatni sektor?

Kdo naj financira znanost? Država ali privatni sektor?

gzibret ::

Vse je za neki dobr!

poweroff ::

Okapi je izjavil:

Nekatere najnaprednejše zadeve se še da financirati z zasebnim kapitalom (recimo kar Venter počne z genetiko), če se obetajo dovolj kratkoročne koristi, drugače pa bi se brez državnih sredstev bazična znanost po mojem povsem ustavila.

O tem govorim v oni moji temi. O tem zadevah bi morala odločati politika. Ne pa o kinologiji.
sudo poweroff

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

nevone ::

O tem govorim v oni moji temi. O tem zadevah bi morala odločati politika. Ne pa o kinologiji.


Politika ali stroka?

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

poweroff ::

O tem v katero smer bodo šle javne finance definitivno politika. Kako točno se bo potem ta denar porabil pa stroka.

Npr - odločitev, da gre Finska v razvoj telekomunikacij sprejme politika, katere projekte mobilne telefonije ali kaj drugega bodo financirali, pa odloči stroka.
sudo poweroff

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

nevone ::

Na podlagi česa se bo pa politika odločala?

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

podbevna ::

Po feelingu? Po svoji "zdravi kmečki pameti"? Glede na parcialne interese posameznih politikov? Ali na predlog stroke?

Če je pravilen odgovor samo "na predlog stroke", zakaj sploh rabimo politiko, ki se praviloma odloča po svoje?

Ne glede na varnost LHC bi morale leteti glave zaradi nesmotrnega in neracionalnega zapravljanja denarja. 4 milijarde EUR za en drek.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

Okapi ::

4 milijarde EUR za en drek.
LHC vsaj dela:P. Ameri so stran vrgli 2 milijardi dolarjev za SSC, ki ga nikoli niso končali.

O.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

l0g1t3ch ::

Pa sej denar ne gre v nič. Samo lastnika zamenja, ta pa ga spet porabi za kaj tretjega in se spet v končni fazi vrne državi. :D

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

noraguta ::

podbevna je izjavil:

Po feelingu? Po svoji "zdravi kmečki pameti"? Glede na parcialne interese posameznih politikov? Ali na predlog stroke?

Če je pravilen odgovor samo "na predlog stroke", zakaj sploh rabimo politiko, ki se praviloma odloča po svoje?

Ne glede na varnost LHC bi morale leteti glave zaradi nesmotrnega in neracionalnega zapravljanja denarja. 4 milijarde EUR za en drek.

mudel , če imaš zadosti referenc v "zanastvenih" revijah in citatov , lahko sam kandidiraš za potrebna sredstva, če si pa topoglavo tele pa itak ne veš za kaj je šlo. jebat ga ampak priznana znanost je institucija in kot taka deluje.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

Matev ::

4 milijarde EUR za en drek.


vojna v iraku je američane stala do sedaj cca 2000-3000 milijard dolarjev

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

Thomas ::

In kaj je point? Vojne so drage. Ampak kakšen argument za LHC pa to je?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

Matev ::

ta da ovce mirno dopuščajo da gredo trilijoni za ubijanje

medtem ko se bunijo za tisočkrat manj denarja, ki se ga anmeni za znanost in trdijo, da je kao neustrezno porabljen

dvoličnost?

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

Thomas ::

"Grejo za ubijanje". Priljubljena fraza, ki ne pomeni nič. Killing is under way all the time, by the default setting, don't you know?

Kakšna vojna ga dolgoročno še zmanjša. Tako da vojna ni najslabša od vseh možnosti, nikakor ne. A to je tule off topic.

Tule je on topic to, da na z "veliko sreče", CERN pobije vse. Potem ne bo nobene vojne več.

Drugače pa -
have begun efforts to increase the Large Hadron Collider's (LHC) output from 50 collisions per second to 300.


Namesto

we end up with around 600 million collisions per second - at the start of a fill with nominal current.


Torej ene milijonkrat premalo, vsaj zaenkrat.

Hmmmm ... po moje je še to preveč, ampak za uspeh si tole težko štejejo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

poweroff ::

nevone je izjavil:

Na podlagi česa se bo pa politika odločala?

Politika bi po mojem mnenju morala izraziti nek splošni konsenz v družbi.

Če mene vprašaš, bi morali imeti del politike, ki poišče in izrazi konsenz (parlament), del politike pa bi moral biti bolj managersko (eksekutivno) orientiran (vlada). S tem, da bi po mojem mnenju moral parlament doseči neka dolgoročna soglasja, ki bi jih potem z variacijami na temo uveljavljale različne (leve in desne) vlade. S tem bi dosegel neko stabilnost v razvoju, ne pa da razvoj skače iz desne na levo in se pri teh preskokih izgublja energija.

Se pa verjetno vsi strinjamo, da je pri nas velik problem udi vmešavanje politike v gospodarstvo in znanost, kar je seveda predvsem dediščina levih strank.

V takem okolju težko pričakuješ neka resna in dolgoročna strateška vlaganja v bazične raziskave - rake se denar meče v vzdrževanje obstoječih okostenelih akademskih inštitucij.
sudo poweroff

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

nevone ::

Če mene vprašaš, bi morali imeti del politike, ki poišče in izrazi konsenz (parlament), del politike pa bi moral biti bolj managersko (eksekutivno) orientiran (vlada).


Kaj bi recimo odločili o razvoju GSO? Tistale Zaresovke Cvete Zalokar Oražem so polna usta svaril. In za vsako področje se najde kakšen, ki svari, ljudstvo pa nasede.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

poweroff ::

Jah, to je stvar splošnega konsenza družbe. Tukaj bi bilo potrebno organizirati različne strokovne, etične, itd. predstavitve za poslance, potem pa bi se poslanci odločili ali se GSO razvija, ali v omejenem obsegu, morda sploh ne, itd. In ko bi bila odločitev sprejeta, bi bil to splošni družbeni konsenz. (Pri čemer jaz nisem pristaš nekih absolutnih prepovedi - se mi pa zdi smiselno neko stvar dovoliti pod določenimi pogoji oz. monitoringom).

Vsekakor boljše kot da se najprej GSO absolutno prepove, potem je sprejet nov zakon, ki ga dovoli, nato se spet omeji, itd.
sudo poweroff

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

nevone ::

Vsekakor boljše kot da se najprej GSO absolutno prepove, potem je sprejet nov zakon, ki ga dovoli, nato se spet omeji, itd.


GSO gre naprej, z ali brez Slovencev.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

podbevna ::

Prepovedi znanstvenih raziskav so totalno neumne. Ali so izvedene s konsenzom, demokratično ali kakor koli že sploh ne vpliva na to. Vloga politike ne more biti, da prepoveduje raziskave, ker to nima smisla, niti ne more delovati.

Vprašanje pri LHC je obratno in sicer ali je financiranje raziskav preko države smiselno. Kar je malo bolj zapleteno. Osebno mislim da ne. To ni vloga države (ali naddržavne skupnosti). Oni naj ustvarijo stimulativne pogoje, pa bodo raziskave (tudi primarne) financirali privatni subjekti. Država je seveda lahko naročnik storitev ali blaga za lastne konkretne potrebe (npr. orožje, vesoljski program, druga strateška področja) a raziskave naj financira in izvaja ponudnik. Ostalo enostavno ni učinkovito in ne deluje.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

poweroff ::

Ja, ampak politika lahko (in tudi dejansko) sprejme nek zakon, ki prepove ali omeji določene tipe raziskav. Se pravi ima nek vpliv.

Podbevna - kot je rekel Okapi, če se država umakne iz znanstvenega financiranja, lahko zaključimo z bazičnimi raziskavami.
sudo poweroff

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

nevone ::

Ja, ampak politika lahko (in tudi dejansko) sprejme nek zakon, ki prepove ali omeji določene tipe raziskav. Se pravi ima nek vpliv.


Sej pol pa že zdej sistem deluje približno po tvoje. Da bi pa čisto po tvoje bo pa težka. Poleg tega se zapleti začnejo, ko se gremo pogovarjat o konkretnih projektih. No, povej kaj misliš o GSO? Dovolimo ali prepovemo?

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

destiny ::

Je že napisal kaj si misli o GSO v prejšnjem postu in se popolnoma strinjam. Absolutna prepoved je bebava.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

nevone ::

Pri čemer jaz nisem pristaš nekih absolutnih prepovedi - se mi pa zdi smiselno neko stvar dovoliti pod določenimi pogoji oz. monitoringom).


Monitoring bo izvajala politika, ali od politike nastavljeni strokovnjaki?

Monitoring že obstaja, in za tak monitoring moraš biti krepko strokovno usposobljen.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

poweroff ::

Monotoringa ne izvaja politika, seveda ne.

"Od politike nastavljeni strokovnjaki" - tle se vidi kako smo obsedeni s politiko. Kot da je politika alfa in omega, nekaj kar nastavlja in ima končno besedo. TO je narobe.
sudo poweroff

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

nevone ::

Kot da je politika alfa in omega, nekaj kar nastavlja in ima končno besedo. TO je narobe.


Ja pa saj ti bi rad, da politika - poslanci v parlamentu - odloča o vsem.(?)

Matthai:
Politika bi po mojem mnenju morala izraziti nek splošni konsenz v družbi.

Če mene vprašaš, bi morali imeti del politike, ki poišče in izrazi konsenz (parlament), del politike pa bi moral biti bolj managersko (eksekutivno) orientiran (vlada). S tem, da bi po mojem mnenju moral parlament doseči neka dolgoročna soglasja, ki bi jih potem z variacijami na temo uveljavljale različne (leve in desne) vlade.


o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

Okapi ::

Jah, to je stvar splošnega konsenza družbe.
In če bi bil splošen konsenz družbe (kaj to sploh je?), da evolucija ni edina možna razlaga, bi začeli v šoli učiti še kreacionizem, ali pa mogoče celo samo kreacionizem? Po tvojem bi se torej morali ravnati glede na prevladujoče ljudsko praznoverje in iz neznanja izvirajoče strahove.

O.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

donfilipo ::

Okapi je izjavil:

Jah, to je stvar splošnega konsenza družbe.
In če bi bil splošen konsenz družbe (kaj to sploh je?), da evolucija ni edina možna razlaga, bi začeli v šoli učiti še kreacionizem, ali pa mogoče celo samo kreacionizem? Po tvojem bi se torej morali ravnati glede na prevladujoče ljudsko praznoverje in iz neznanja izvirajoče strahove.
O.


Splošni družbeni konsenz je recimo zakonodaja in ustava. Principi in pravila po katerih naj bi se vedli vsi. Če je konsenz virtualen in realnost virtualnega predaleč od konsenza, imaš razdor in nezadovoljstvo:)
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

Tear_DR0P ::

ali je financiranje raziskav preko države smiselno

je, ne vedno, ne v vsakem primeru, ampak je. velikokrat prideš do problemov, ki jih nihče izmed posameznikov noče več financirati, kaj šele da bi jih podjetja in v takšnem primeru lahko država s prilivi sredstev problem brcne preko roba, kjer financiranje spet prevzame gospodarstvo.
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

Saladin ::

Država naj financira (in jamči) za tisto, kaj je dolgoročno koristno in nujno, privatni sektor pa naj se ubada z kratkoročnimi koristmi.

Ali po domače - država za nujne, vendar ne primarno pridobitne zadeve - privatni sektor pa za hiter zaslužek.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Saladin ()

BlueRunner ::

Država je seveda lahko naročnik storitev ali blaga za lastne konkretne potrebe (npr. orožje, vesoljski program, druga strateška področja) a raziskave naj financira in izvaja ponudnik. Ostalo enostavno ni učinkovito in ne deluje.


Nisem prepričan, da je stvar tako zelo enostavna...

To, da država "naroči vesoljski program" je bilo recimo v zlatih letih NASA 1955 - 1975 precejšen hec. Ker nekega gospodarskega pomena v Skylabu, pošiljanju ljudi okoli Zemlje in obiskovanju Lune ni bilo. So se pa pri temu kot stranski efekt razvili postopki in tehnologije, ki so dale drugim ljudem nove ideje kako vse to koristno porabiti.

To se lahko reče za praktično katero koli "strateško področje". Razvoj pač ni skokovit ampak zaporedje korakov, pri čemer vsak nov korak odpre nove možnosti in da nove ideje kaj se da storiti. Dokler pa ni nekje "bazične znanosti", ki pove kako nekaj deluje ali kaj nekaj predstavlja, toliko časa "operativci" nimajo ničesar, kar bi lahko spremenili v lasten produkt.

Recimo klasičen primer: antisnov in vse ostalo, kar so testirali v pospeševalnikih, je na koncu privedlo do PET. Naprave, ki omogoča nove neinvazivne diagnostične postopke. Ko so fiziki v bazični znanosti raziskovali obnašanje teh delcev zagotovo niso razmišljali o PET-u. Preden pa je bila teorija skupaj s celim kupom dodatne merilne tehnike razvita in potrjena, pa tudi nihče ni mogel reči "predstavljam si PET, sedaj pa moramo razviti ustrezne naprave".

Zato so IMHO bazične raziskave in znanost v smislu, kot jo zganja LHC smiselne, saj ni nikoli možno vnaprej napovedati njihovega izplena. Celoten strošek, ceprav astronomski iz vidika posameznika, pa je minimalističen iz vidika razporeditve celotnega BDP članic CERN. Če se malo poigram s sicer b.v. številkami gre v EU27 za razvojne stvari cca. 1,85% BDP, kar predstavlja skupno 228 miljard evrov. Če je LHC do sedaj pokuril 4 miljarde evrov, to predstavlja 1,75% od 1,85% letnega BDP-ja. Torej je strošek resnično, kako bi rekel, minoren. 0,03% BDP. Če bi govorili o slovenskem proračunu, bi to pomenilo, da bi relativen znesek za našo udeležbo pri LHC lahko znašal cca. 0,03% od cca. 35 miljard evrov. To je cca. 10 miljonov evrov.

Ali je 10 miljonov evrov v državi, kjer več porabimo za licence za programsko opremo v javni upravi, velik ali majhen znesek, naj vsak razmisli sam. Nekaterim se recimo ne zdi vredno razmišljati o temu, da bi ta strošek spremenili tako, da bi več denarja ostalo pri domačih izvajalcih in se tako vračalo v domače gospodarstvo, hkrati pa je LHC daleč in stran, za njega pa škoda vsakega evra.

Pa te 4 miljarde evrov verjetno niso bile pokurjene v enem samem letu, kar pomeni, da so številke še bolj v prid takšnih bazičnih raziskav v splošnem in LHC-ja konkretno.

Od teh 4 miljard evrov, ki so bile pokurjene, pa bi bilo zanimivo izvedeti koliko tega denarja se je dejansko vrnilo nazaj v gospodarstvo članic CERN s čemer se je doseglo tudi multiplikativne učinke. S tem denarjem se je torej financiralo tudi industrijo, ki je v špici razvoja. Kar pomeni, da imajo takšne investicije za gospodarstvo podoben učinek kot neposredne subvencije. Plus, da lahko prinesejo tudi nepričakovane dobičke.


Me pa zanima kje na svetu je podjetje, ki bi želelo ravnati takole:
- investirati 4 miljarde v projekt, katerega izplen je zelo negotov;
- denar s tem posredno pretočiti k svojim potencialnim tekmecem;
- deliti pridobljene rezultate brez njihovega predhodnega patentiranja, kar uporabnost za široke množice velikokrat zamakne za 20 do 50 let.

Če pogledam na svojo tehtnico, bi rekel, da še premalo trošimo za te "neumnosti"... Hkrati pa ne vidim kje se bi našle fiktivne komercialne družbe, ki bi investirale na tem nivoju. Ni jim problem investirati v razvoj ali minituarizacijo produktov, ko so enkrat teorije znane, razvite in prosto dostopne. Res pa ga ni podjetja, ki bi investiralo kar tako, na rezervo. Gospodarske družbe pač niso država, da bi skrbele za investicije v razvoj drugih podjetij. Še posebej ne konkurenčnih.

Okapi ::

Res pa ga ni podjetja, ki bi investiralo kar tako, na rezervo.
No, ni čisto tako. Imaš kar precej velikih podjetij, ki se gredo tudi bazično znanost, oziroma podpirajo bazično znanost recimo na univerzah. Deloma kot sponzorji (eni dajo milijon za košarkaško moštvo, eni pa za znanstveni projekt), deloma pa ker se zavedajo, da se lahko iz neke povsem bazične raziskave rodijo koristni patenti. Velike firme razmišljajo precej dolgoročno - 20, 30 let ni nič pretresljivo nenavadnega. Poleg tega se v bazičnih raziskavah kalijo mladi raziskovalci, ki jih potem lahko uporabijo za svoje aplikativne projekte.

O.

BlueRunner ::

Hmm...

Morda imaš prav. Vendar pa ne vem ravno kje se tako dobro skrivajo. Zneski za resnično velike projetke pa so iz vidika ene entitete (ene države, ene osebe, enega podjetja, ene korporacije) enormni. Današnje bazične raziskave v fiziki se gredo tako predvsem konzorciji, te pa primarno financirajo države ali pa tisti, ki imajo toliko denarja, da ga preprosto podarijo. Ker jim to nekaj pomeni.

Soros ali pa Bill and Melinda Gates sistem...

gzibret ::

Glede te problematike podajam še svoje mnenje. V svetu sta dva modela, evropski, kjer prihaja denar za znanost bolj ali manj iz državne malhe, in ameriški, kjer je financiranje vezano skoraj izključno na privatni sektor.

Govoril sem že z veliko raziskovalci iz ZDA, ki so tarnali, kako jih podjetja omejujejo. Če ni vsaj dolgoročne vizije dobička, financiranje odpade, še raje pa imajo firme nek potencialni dobiček na kratki rok (5 let recimo). Če želiš imeti večji projekt, porabiš ogromno časa in volje za prepričevanje podjetnikov za financiranje. Torej je tam znanstvenoraziskovalno delo tesno povezano z manageriranjem: če raziskovalec ni podjetnik, ni denarja, pa najsibo še tako dober. To je po eni strani dobro, saj je velika povezanost med znanostjo in industrijo, raziskuje pa se po večini nekaj "uporabnega". Slabo pa je več stvari: raziskovalci imajo velike probleme s tem, kaj lahko objavijo in kaj ne, financiranje je nestabilno, saj morajo raziskovalci vsake 3 do 5 let skakat iz enega področja na drugo, da preživijo, financiranje je nestabilno in kaj rado se raziskovalcu zgodi, da mora delo iskati zunaj znanosti, da premosti začasne krize. Medtem pade "ven" in težko pride nazaj "not".

Evropa je drugačna. Tam imajo velike firme lastne raziskovalne oddelke, ki delajo skoraj izključno za podjetja in skoraj nič za znanost. Večino temeljne znanosti je financirano preko posameznih držav, ali pa preko EU komisije. Raziskovalci (vsaj boljši) imajo stalne vire denarja in furajo svojo znanost, ponavadi zelo ozko usmerjeno, in na njej razvijajo svoj "state-of-the art". Ker imajo stalni vir dohodka, se jim ne ljubi pisat člankov in patentov. Sicer se radi družijo po raznih konferencah in zganjajo turizem, ampak kaj več pa ne. Tudi, če odkrijejo kaj res pametnega (kak nov proizvod), se sploh ne potrudijo, da bi industrija izvedela za njihovo odkritje in ga koristno uporabila pri proizvodnem procesu. Niso preveč zainteresirani za pisanje člankov, saj jim to predstavlja bolj ali manj nujno zlo, da jim birokrati ne tečnarijo preveč, ali pa da si zvišajo plačo.

Torej, da povzamem.... V ZDA njihov model financiranja ne dovoljuje raziskovalcem neke ozke specializiranosti in da bi se ukvarjali z nekimi ozko usmerjenimi in za industijo nepomembnimi raziskavami, kar ni prav, saj takšno, bazično znanost potrebujemo, če hočemo napredovat v znanju. Skoraj vse velike znanstvene teorije so posledica takšne znanosti, ki jo ZDA ne podpirajo najbolj (hint: zakaj se LHC ni zgodil v ZDA, zakaj ZDA ne gradi poskusnih fuzijskih reaktorjev). V Evropi, ki pa podpira takšne raziskave, pa stalno financiranje pomeni, da raziskovalec veselo raziskuje svoje ozko področje, odkrije kakšno pomembno in koristno novo zadevo, ampak nobeden ne za te njegove rezultate raziskav ne ve. Ponavadi še raziskovalčev šef ne.

Kaj je bolje in kaj je slabše, ne vem. IMO bi morala biti neka srednja pot najboljša.
Vse je za neki dobr!

Okapi ::

in ameriški, kjer je financiranje vezano skoraj izključno na privatni sektor.
To seveda sploh ni res. Imaš cel kup raziskovalnih inštitutov, ki jih financira država - Nasin JPL, NIH, ... Vesoljski program financira država, Human Genom Project je financirala država (Venterja najraje sploh ne bi videli zraven;-) Imajo National Science Foundation, ki skrbi za državno finaniranje znanostvenih projektov.

zakaj se LHC ni zgodil v ZDA
Saj se je, skoraj. V ZDA so z državnim denarjem začeli kopati tunel za še enkrat večji SSC, le da so si potem naknadno poslanci in senatorji premislili, ker jim ni znal nihče dovolj dobro razložiti, zakaj je to vredno vseh tistih milijard dolarjev.

Koliko državnega denarja dajo v ZDA za znanost se mi pa ni dalo guglati, povedati hočem samo, da ga vseeno dajo kar nekaj.

Ker imajo stalni vir dohodka, se jim ne ljubi pisat člankov in patentov.
Tudi to je iz trte zvito. V Evropi denar za projekte odmerjajo birokrati, ki dosežke točkujejo praktično samo po številu objavljenih in citiranih člankov, zaradi česar so znanstveniki prisiljeni v hiperprodukcijo člankov.

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

WarpedGone ::

Kaj je bolje in kaj je slabše, ne vem.

Poglej rezultate.
Zbogom in hvala za vse ribe

gzibret ::

To seveda sploh ni res. Imaš cel kup raziskovalnih inštitutov, ki jih financira država - Nasin JPL, NIH, ... Vesoljski program financira država, Human Genom Project je financirala država (Venterja najraje sploh ne bi videli zraven;-) Imajo National Science Foundation, ki skrbi za državno finaniranje znanostvenih projektov.


Ja, ampak tega denarja v primerjavi z ostalim ni prav veliko.

Saj se je, skoraj. V ZDA so z državnim denarjem začeli kopati tunel za še enkrat večji SSC, le da so si potem naknadno poslanci in senatorji premislili, ker jim ni znal nihče dovolj dobro razložiti, zakaj je to vredno vseh tistih milijard dolarjev.


Skoraj ni pa še nobeden lovec ustrelil zajca. Projekt pa so ukinili iz ralogov, ki sem jih naštel v mojem postu (ne prinaša zaslužka, ne kratkoročno, ne dolgoročno).

Tudi to je iz trte zvito. V Evropi denar za projekte odmerjajo birokrati, ki dosežke točkujejo praktično samo po številu objavljenih in citiranih člankov, zaradi česar so znanstveniki prisiljeni v hiperprodukcijo člankov.


To je trend šele zadnjih nekaj let. In je IMO napačen pristop, saj se forsira pisanje brezveznih člankov in nabiranje balasta za njihovo svetost - točke. Denar pa itak pol razdelijo po nekem bogsigavedi kakšnem političnem ključu. Ne samo v Sloveniji, tudi v ostalih delih Evrope. Govorim iz lastnih izkušenj!
Vse je za neki dobr!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gzibret ()

Okapi ::

Projekt pa so ukinili iz ralogov, ki sem jih naštel v mojem postu
Ja, ampak na začetku je bil odobren. Ukinili so ga predvsem zato, ker so predvideni stroški s 4 narasli na 12 milijard dolarjev in ker so v tistem času začeli s projektom Mednarodne vesoljske postaje in so pač presodili, da si ZDA ne morejo istočasno privoščiti dveh takih megaprojektov, ki bi odžirali državna sredstva številnim manjšim znanstvenim projektom.

Drugače pa ZDA zdaj sodelujejo pri ILC (ne vem sicer, v kakšnem deležu).

O.

A. Smith ::

Živela ameriška vojska. DoD (ministrstvo za obrambo) je financiralo razvoj nekaj trenutno najpomembnejših odkritij in aplikacij, brez katerih si življenja, kakršno je sedaj, ne moremo predstavljati. Mednje sodijo vsaj tile:
-jedrske elektrarne
-GSM tehnologija
-internet

Tukaj moram citirat BlueRunnerja, ki je zadel terno:
Če pogledam na svojo tehtnico, bi rekel, da še premalo trošimo za te "neumnosti"... Hkrati pa ne vidim kje se bi našle fiktivne komercialne družbe, ki bi investirale na tem nivoju. Ni jim problem investirati v razvoj ali minituarizacijo produktov, ko so enkrat teorije znane, razvite in prosto dostopne. Res pa ga ni podjetja, ki bi investiralo kar tako, na rezervo. Gospodarske družbe pač niso država, da bi skrbele za investicije v razvoj drugih podjetij. Še posebej ne konkurenčnih.


Zasebnikom se ne splača lotit zadeve, ker je verjetnost za uspeh enega takih poizkusov nizka. Drugače je z državo. Ta bo ob (vsaki) novi tehnologiji imela prihodek iz davkov, zato se ji splača izpuščati "poskusne balone".

Seveda pa sem kljub vsemu mnenja, da mora tehnologija, ko je enkrat narejen preboj, oditi v zasebne sfere, da se začnejo stvari premikati dalje.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Gravitacijske valove doslej zaznali že štirikrat (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
18931142 (25570) BigWhale
»

Slovenija na poti k članstvu v CERN-u!

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
4010960 (6413) gus5
»

Prepad v javnem mnenju med znanstveniki in laiki, a oboji podpirajo vlaganja

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
2411178 (8453) CaqKa
»

Na IJS premikali atome + debata o slovenski raziskovalni srenji (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
13610131 (812) poweroff

Več podobnih tem