Na IJS premikali atome + debata o slovenski raziskovalni srenji

CERT je praktično isto kot policija. Čeprav lahko Arnes močno kritiziramo na drugih področjih, se kot CERT nekako obnesejo - ampak pri tem morajo paziti, da ne delajo preveč, sicer bi jih po tradicionalni socialistični metodi korigirali. Saj veste, kako grdo sodelavci gledajo, če en v skupini dela preveč in potem "izgleda, da ostali lenarijo". Tega sem jaz videl toliko, da mi gre na bruhanje.

Matthai> Treba se je pač odločiti ali potrebujemo znanost in lokalne znanstvenike ali ne.

Ta odločitev sploh ni težka. Zakomplicira se, ko je treba kvaziznanstvenike ali pa znanstvenike, ki so enkrat nekaj dosegli, od takrat pa že 30 let ne delajo ničesar, nagnati iz ustanov, ki jih financira država. Državi se morda ni treba obnašati povsem tržno, ko gre za financiranje znanosti, ko gre za zaposlovanje in ocenjevanje dela zaposlenih, pa bi morala biti bistveno bolj mačehovska, kot je katerokoli podjetje (in tu ne mislim papirnatih ocen - rezultate dela je treba vrednotiti z mednarodnimi standardi in slabe rezultate ustrezno sankcionirati).

Ker vem, da je blefiranje na področju temeljnih raziskav tako enostavno, pa še inteligentni ljudje znajo to početi odlično, se mi zdi normalno, da se sem in tja pojavi kakšen pavliha, ki ne počne ničesar pametnega - da vsi poznajo "tistega tipa z oddelka za istraživanje ruda i gubljenje vremena", pa mu nihče dejansko nič ne more, je pa žalostna realnost, s katero se sam ne želim ukvarjati. Možnosti za študij v tujini bi se sicer nedvomno odprle, a sem se odločil, da bom vztrajal tu (kjer imam družinske obveznosti, ki bi jih silno težko preselil v tujino) in tako sem se preusmeril v gospodarstvo.

Kot je prima orisal antonija - gre za družinsko podjetje, kjer se vsi sovražijo, ker vsak pozna dirty little secrets vseh ostalih in vsi na delovnem mestu ostajajo zgolj zaradi inercije in državnega financiranja, ki ni pogojeno s tržno uspešnostjo organizacije. Da sposobni ljudje iz takih organizacij hitro pobegnejo ni noben čudež.

->ampak koliko slovenskih podjetij je sposobnih samih razviti nekaj res novega. Po moje jih lahko še mizar prešteje na prste ene roke.

Sposobnih ljudi, ki si to željo je kar nekaj. Denarja pa skoraj nič.
V tem je problem.


->Po mojem mnenju je prava stvar nek od države neodvisni raziskovalni inštitut, ki se prijavlja večinoma na mednarodne projekte, dela pa tudi za gospodarstvo - a predvsem za tuja podjetja.

Še KI v Sloveniji skoraj ne dobi dela iz tujih podjetij, če ni direktnih vez.
Slovenija je pač Slovenijia.

Sposobnih ljudi, ki si to željo je kar nekaj. Denarja pa skoraj nič.
V tem je problem.
Ja, potem očitno trg ne deluje, država pa tudi ne, ane?

Še KI v Sloveniji skoraj ne dobi dela iz tujih podjetij, če ni direktnih vez.
Slovenija je pač Slovenijia.

Res je. Je pa vseeno morda odvisno kaj delaš. Če si najdeš kakšno nišo...

Trg seveda zmeraj deluje.
Samo kaj ko slovenski tako zelo oskubljen(s strani davkov, neprožnega trga dela, omejevanja tujih investicij).

BTW ... kaj je prispevala slovenska znanost od njega dni?

Z "njega" mislim Fritza Pregla, Josepha Stefana, Jurija Vego. Morda še kakšnega nemškutarja.

Ampak od tedaj?

Nimam nič proti, da pride v prvo ligo jutri. Ampak zaenkrat smo nekje tam kot v unem športu, kjer imamo najboljšega uvrščenega na 87. mestu.

Jaz bi tedva štel med inovatorja. Godino in Hodoščka.

Plemelj ... kje na netu dobim njegov prispevek?

Hja, če znanstevniki splošne javnosti ne informirajo o svojem delu - je narobe. Če pa informirajo - je pa spet narobe. Se slišijo očitki, da na IJS pa baje z atomi rišejo. Števila člankov in raziskav pa seveda nihče ne vidi...

Thomas> Kaj je bilo odkritega, da ima nek velik pomen?

Kako velik? Če pionirski dosežki v mikrokirurgiji niso dovolj (in dr. Godina ni znan po izvajanju poskusov na pacientih, temveč po praktično 100% uspešnosti njegovih povsem teoretično razvitih metod), če ogromen napredek v paralelizaciji simulatorjev molekulske dinamike ni dovolj, če matematične formule, ki se jih v praksi redno uporablja pri obravnavi določenih tipov sistemov diferencialnih enačb, kaj pa potem?

Sodobna znanost je tako in tako teamsko delo in čas takšnih preskokov, ko je en sam človek, ali pa majhna skupina ljudi naredila nekaj revolucionarnega, je mimo. V špici teamskega dela se pa tudi najdejo številni znanstveniki iz Slovenije, ki ne prispevajo tako malo, kot bi kdo rad verjel.

Thomas> Ni. Hawking v mladih letih ni tako zelo nazaj. Eden od recimo 10 pomembnih živečih znanstvenikov.

Tvoja ocena daje nadvse jasno predstavo o tem, čemu nihče od domnevnih 10 pomembnih živečih znanstvenikov ne prihaja iz Slovenije.

Že zgolj s stališča števila prebivalcev je tak podvig za Slovenijo malo verjeten, če pa v zakup vzamemo še praktične težave, s katerimi bi se tak mladi up srečal ob vzponu skozi akademski aparat, je verjetnost tako majhna, da ni nič čudnega, da takega znanstvenika Slovenija ne premore. Patriotizem gor ali dol.

sevanje crnih lukenj se imenuje Bekenstein-Hawkingovo sevanje, teoreme singularnosti je razvijal skupaj z Penrosom, t.i. No-Hair teorem je matematicno razlozil skupaj s Hawking-Carte-Israel-Robinsonom, zakone crne luknje so postavili skupaj Bardeen-Hawking-Carter, skupaj z Hartlom sta razvila idejo da vesolje nima meje v prostor-casu, itd itd...

hawking je velik znanstevnih, eden najvecjih kozmologov nove dobe, toda pa Thomasovi definiciji verjetno ne prevec vreden saj je bil v veliko stvareh le inovator, druge pa je izdelal ob sodelovanju z drugimi. zakaj pa vsi vemo za hawkinga pa nebi komentiral... dobra reklama ali se pa slovenci res tako zelo zanimamo za vesolje, sevanje crnih lukenj in kozmoloske konstante?

Thomas> Če pa že, je pa izseljenec v Ameriko ali Švico, kateremu ponujajo ajdove žgance in kislo repo, če še kdaj priroma v domače kraje.

Tu se s tabo strinjam (ne sicer o top 1000 - o tem ne morem soditi, ker dejansko premalo vem) - večina najbolj perspektivnih nam zagotovo pobegne že zato, ker jim nalagamo nepotrebno breme z našo jugoslovansko neučinkovitostjo. Očitno niti politično precej ekstremno desna vlada Sloveniji ne pomaga pri zmanjševanju overheada države, politične struje, ki bi zdaj lahko prevzela iniciativo pa pravzaprav sploh ni. Tudi prepih v akademskih krogih je praktično nemogoč zaradi prahu, ki se je očitno dolgo časa nabiral.

Pa vseeno imamo ljudi, ki se z dosežki lahko pohvalijo pred celim svetom. Tako kot vsi ljubitelji zimskih športov poznajo Bojana Križaja, tako vsi medicinci poznajo Marka Godino.

za idejami hawkinga in drugih stojijo vrste "malih in nepomembnih" znanstvenikov in zanesenjakov in dneve in noci prezivijo pod teleskopi, analizirajo ogromne kolicine podatkov in objavljajo rezultate eksperimentov, postavljajo vec ali manj posrecene teorije, matematicne modele, ... na podlagi tega znanja pa rastejo velike ideje. zato rect "Noben Slovenec ni kaj prida dodal k črnim luknjam." je bolj v nebo vpijajoca izjava nekoga ki misli da uspesnih slovencev ni se ob tem naenkrat v svoji povprecnosti ne pocuti vec tako osamljenega.
imho

Marko dela na izrazito aplikativnem nivoju. Zgolj inovator, torej.

Weltanschauung so za evropske civilizacije do danes v resnici spremenili le "štirje" - grki z logiko in matematiko, v srednjem veku italijani z geometrijskim vpogledom v vesolje, v renesansi evropejci s klasično fiziko in matematično analizo in v novem veku evro-američani z relativnostjo in kvantno mehaniko.

Med tiste "velike in sodobne", ki so znali svoja odkritja formulirati tako, da so ob njih tudi drugi videli dlje, lahko dejansko štejemo le dva: Einsteina in Hawkinga.

Za Schrödingerja, čeprav je odlično predstavil eno glavnih dilem v kvantni mehaniki, 90% ljudi še nikoli ni slišalo. No, po drugi strani tudi za kvantno mehaniko še niso slišali, tako da je to razumljivo.

Opala!

Pozabil sem na Darwina in Freuda!

thomasove trditve kronolosko:
- zacel smo z "BTW ... kaj je prispevala slovenska znanost od njega dni?"
- nadaljeval z "Kaj je bilo odkritega, da ima nek velik pomen?"
- sledi "Hočem reči, da niti enega ki bi se uvrstil med TOP 1000"
-...
s prvo thomasovo izjavo se nikakor ne morem strinjat (mislim da sem obrazlozil zakaj), z zadnjo nekoliko bolj. res je da slovenci nimamo lastnikov zvenecih odkritij, so pa slovenci k tem odkritjem ogromno prispevali.

obcudujem pa inteligentne ljudi siroke razgledanosti, kriticnega pogleda, velikega potenciala, ki so zadovoljni da vecino dneva prezivijo za racunalniskim zaslonom, z slotechom v enem oknu in 4000 vrsticno kodo umetne inteligence v drugem...

Newton, Newton, Newton!!!

Kako ste ga pozabili?!!?

Thomas:
Sej je vse lepo in prav.
Samo navsezadnje nam koristijo bolj izumitelji kot pa znanstveniki. Čeprav brez znanstvenikov tudi izumieljev ni.

Ampak za Slovenijo je kar problem biti znanstvenik. Vzpodbujat je pa treba izumitelje in ne znanstvenike. Vsaj v Sloveniji no. (drugje je druga pesem)

Thomas> Tega je lahko pozabil samo kakšen jure.

Ne nakladaj. Samo poimensko ga nisem omenil v stavku o klasični fiziki, kar bi mi on sam zagotovo štel v dobro. Saj se spominjate, kaj je povedal o svojem doprinosu k znanosti: If I have seen a little further it is by standing on the shoulders of Giants.

Newton se s tem ne strinja. En kup njegovih sodobnikov mu je pomagal pri snovanju matematičnih orodij, ki so temelj njegove fizike in upravičeno se jim zahvaljuje za napredek. Brez njih bi pač lahko le slutil, da nekaj je na tem, formuliral pa bi lahko zgolj na pol in precej nenatančno.

Darwin je pa druga pesem - tam ni bilo pred njim nikogar, zato sem ga tudi posebej omenil. V 20. stoletju imamo seveda Einsteina, ki je na glavo postavil klasično fiziko (praktično sam), a od Newtona se Einstein pač ni bistveno razlikoval - oba sta zgradila nekaj čisto novega iz kock, ki so jih že drugi pripravili.

Thomas> Ma kje pa. Sam je izumil večino. Noben mu ni pomagal, z nobenim ni sodeloval. Kaj govoriš traparije ravno v vsaki temi, jure?

Preberi kdaj kaj od njega, no. Da se ne boš smešil.

Kaj pa una enačba, od enega Štefana?

Nestrpnost do navzgor ali ven štrlečih posameznikov je bila vedno "močna stran" naših ljubih rojakov. Zato ni bilo in ni ugodne klime na Slovenskem za kakšne res izjemne znanstvene dosežke. Za razliko od kake Anglije, Nemčije, Francije ... so Slovenci neugodni za svoje Stefane in podobne. Kateri pa večinoma mirno odjebejo svoje rojake.

Ne pravim pa nikakor, da nimamo v bodoče nobenih šans. Znanost na področju Slovenije lahko zacveti. Ni nobenega biološkega razloga, da ne bi.

Če pa bo, je pa vprašanje. Pa kako pomemben bo pri tem IJS.

Thomas> Nestrpnost do navzgor ali ven štrlečih posameznikov je bila vedno "močna stran" naših ljubih rojakov.

Tole je bil vedno bistveno hujši problem, kot pomanjkanje sredstev.

Sodobnike, sem rekel. Si že prebral njegova pisma? Že razumeš kaj pomeni stavek "Science is incremental"?

Če razumeš, da so pri nas pogoji za izreden napredek kilavi, potem bi nemara moral razumeti tudi zakaj Newton, če bi se rodil v Italiji, ne bi dočakal objave svojih najpomembnejših del.

Preberi kaj o sir Newtonu in njegovem življenju.

Pravzaprav tudi Newton ni imel najboljših pogojev za razvijanje svoje znanosti in je večino svojega dela moral skrivati.
Sicer pa je res, da je do svojih, za nas pomembnih odkritij prišel sam, med drugim je izumil infinitezimalni račun in tri zakone gibanja.
Z infinitezimalnimi metodami se je sicer že pred tisočletji ukvarjal tudi Arhimed, vendar jih ni razvil do take stopnje, kot Newton in neodvisno od njega Leibnitz.
Osebno je Newtona lahko vzpodbujal kvečjemu eden njegovih redkih prijateljev Halley. (znan po Halleyevem kometu)

Pri izgradnji teorije gravitacije se je gotovo opiral tudi na dela predhodnikov, predvsem Galileja ter Keplerja in tistih manj znanih zvezdogledov, ki so dolga leta v neprespanih nočeh pridno zapisovali astronomske podatke, naprimer Tycho Brahe, brez katerega podatkov tudi Kepler ne bi nikoli prišel do svojih treh zakonov za gibanje planetov.

Znamenita so bila Newtonova predavanja iz optike, ki jih ni praktično nihče obiskoval in je zato pogosto predaval kar samemu sebi.

Sicer pa je bilo tisto, po čemer je Newton danes najbolj poznan, za njega bolj obrobna dejavnost.
Največ časa je posvetil alkemiji in raznim magičnim postopkom. veliko se je ukvarjal tudi s preučevanjem biblije, v kateri je iskal skrite pomene za svoje alkemične poskuse.
Tudi gravitacije, sile, ki deluje na daljavo, se je spomnil zato, ker se je lepo vklapljala v njegove magične predstave.

Preveč bereš alternativno zgodovino, jure. Ali pa jo samo preveč pišeš.