» »

Na IJS premikali atome + debata o slovenski raziskovalni srenji

Na IJS premikali atome + debata o slovenski raziskovalni srenji

strani: 1 2 3

jype ::

CERT je praktično isto kot policija. Čeprav lahko Arnes močno kritiziramo na drugih področjih, se kot CERT nekako obnesejo - ampak pri tem morajo paziti, da ne delajo preveč, sicer bi jih po tradicionalni socialistični metodi korigirali. Saj veste, kako grdo sodelavci gledajo, če en v skupini dela preveč in potem "izgleda, da ostali lenarijo". Tega sem jaz videl toliko, da mi gre na bruhanje.

Matthai> Treba se je pač odločiti ali potrebujemo znanost in lokalne znanstvenike ali ne.

Ta odločitev sploh ni težka. Zakomplicira se, ko je treba kvaziznanstvenike ali pa znanstvenike, ki so enkrat nekaj dosegli, od takrat pa že 30 let ne delajo ničesar, nagnati iz ustanov, ki jih financira država. Državi se morda ni treba obnašati povsem tržno, ko gre za financiranje znanosti, ko gre za zaposlovanje in ocenjevanje dela zaposlenih, pa bi morala biti bistveno bolj mačehovska, kot je katerokoli podjetje (in tu ne mislim papirnatih ocen - rezultate dela je treba vrednotiti z mednarodnimi standardi in slabe rezultate ustrezno sankcionirati).

Ker vem, da je blefiranje na področju temeljnih raziskav tako enostavno, pa še inteligentni ljudje znajo to početi odlično, se mi zdi normalno, da se sem in tja pojavi kakšen pavliha, ki ne počne ničesar pametnega - da vsi poznajo "tistega tipa z oddelka za istraživanje ruda i gubljenje vremena", pa mu nihče dejansko nič ne more, je pa žalostna realnost, s katero se sam ne želim ukvarjati. Možnosti za študij v tujini bi se sicer nedvomno odprle, a sem se odločil, da bom vztrajal tu (kjer imam družinske obveznosti, ki bi jih silno težko preselil v tujino) in tako sem se preusmeril v gospodarstvo.

Kot je prima orisal antonija - gre za družinsko podjetje, kjer se vsi sovražijo, ker vsak pozna dirty little secrets vseh ostalih in vsi na delovnem mestu ostajajo zgolj zaradi inercije in državnega financiranja, ki ni pogojeno s tržno uspešnostjo organizacije. Da sposobni ljudje iz takih organizacij hitro pobegnejo ni noben čudež.

Matthai ::

Imeli bi kaj drugega, kar bi lahko financirali posamezniki, z več preostalega denarja po odhodu dacarjev od hiše.
In v kaj investirajo slovenski podjetniki presežke davkov?

V raziskave seveda - raziskavo kako kupiti boljši avto, telefon ali hišo. Potem se pa počasi neha...

Ironija je, da je CERN prinesel WWW. Čuden spin off. Zanimiv. Za vse tiste milijarde ... vreden svojega denarja.
Ampak lahko bi naredili bolje!

Bolje? Zasebna podjetja so pokazala kaj so sposobna narediti - nič. Ko je pa država razvila internet, pa so zasebna podjetja reč seveda takoj pohopsala. To je sicer čisto OK - ampak koliko slovenskih podjetij je sposobnih samih razviti nekaj res novega. Po moje jih lahko še mizar prešteje na prste ene roke.

Na tak način si vedno na tekočem v svoji stoki in ne stagniraš. Morda kdaj pride čas, ko tako pridobljeno znanje lahko izkoristiš.
Točno to mi jamra kolega, ki se je med delom v raziskovalni iustanovi in zasebnim podjetjem odločil za slednje. Sedaj pravi da višja plača ni vredna tega in bo službo zamenjal.

Je pa problem, ker večina ljudi v takem položaju (delo na kakšnem bolj "ležernem" inštitutu) "prostega" časa ne izkoristi za izobraževanje, pač pa za "zajebancijo" in "zabušavanje".

Po mojem mnenju je prava stvar nek od države neodvisni raziskovalni inštitut, ki se prijavlja večinoma na mednarodne projekte, dela pa tudi za gospodarstvo - a predvsem za tuja podjetja. Sodelovanje s slovensko akademsko sfero se mi zdi pomembno (tudi v univerzitetnem procesu), ne bi pa se strateško "vezal" na državo ali bognedaj slovenska podjetja.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

_marko ::

->ampak koliko slovenskih podjetij je sposobnih samih razviti nekaj res novega. Po moje jih lahko še mizar prešteje na prste ene roke.

Sposobnih ljudi, ki si to željo je kar nekaj. Denarja pa skoraj nič.
V tem je problem.


->Po mojem mnenju je prava stvar nek od države neodvisni raziskovalni inštitut, ki se prijavlja večinoma na mednarodne projekte, dela pa tudi za gospodarstvo - a predvsem za tuja podjetja.

Še KI v Sloveniji skoraj ne dobi dela iz tujih podjetij, če ni direktnih vez.
Slovenija je pač Slovenijia.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

Matthai ::

Kot je prima orisal antonija - gre za družinsko podjetje, kjer se vsi sovražijo, ker vsak pozna dirty little secrets vseh ostalih in vsi na delovnem mestu ostajajo zgolj zaradi inercije in državnega financiranja, ki ni pogojeno s tržno uspešnostjo organizacije. Da sposobni ljudje iz takih organizacij hitro pobegnejo ni noben čudež.

Po moje mnenje gre pa za fevdalizem. Zgodovinsko so bile značilnosti poznega fevdalizma naslednje:

- Imel si kup fevdalcev, ki so vsak obvladovali svoj fevd. Tam so bili popolni gospodarji in čeprav so bili nesposobni, jih nek sposoben vazal ni mogel zamenjati (tudi s silo praviloma ne, ker so potem po njem padli drugi fevdalci, ki so se bali, da jih vv lastnem fevdu čaka isto).

- Nad fevdalci je bil kralj, ki pa je bil šibek. Kralj je vladal in privilegije (npr. pravico do trgovanja z nečim, itd.) ter zemljo delil le formalno, v resnici pa so kraljestvo obvladovali fevdalci.

- Zaradi omejenih virov (kraljestvo ni bilo neskončno) so se fevdalci borili med sabo, sklepali zavezništva, rovarili in lobirali. Kraj je tudi imel polno "svetovalcev" iz vrst fevdalcev, ki so rovarili v ozadju.

- Naj*** so kmetje, ki se niso mogli pritožiti ne fevdalnemu gospodu ne kralju. Bili so v položaju, ko se "ni dalo storiti nič".

- Kraljestvo je bilo "brez kompasa". Investicije in vojni pohodi so bili izsiljeni iz strani posameznih fevdalcev za dosego njihovih lastnih (partikularnih) interesov in ne zato, ker bi bil tak splošen konzenz ali bi bilo to v obče dobro.

Kaj točno je pokopalo fevdalizem se pa ne spomnim... ali kmečki upor, ali pa morda razvoj novega sistema... ali pa kar oboje. 8-) Vsekakor pa je bila fevdalizem zanimiva reditev.. še iz današnje prespektive!
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Matthai ::

Sposobnih ljudi, ki si to željo je kar nekaj. Denarja pa skoraj nič.
V tem je problem.

Ja, potem očitno trg ne deluje, država pa tudi ne, ane?

Še KI v Sloveniji skoraj ne dobi dela iz tujih podjetij, če ni direktnih vez.
Slovenija je pač Slovenijia.


Res je. Je pa vseeno morda odvisno kaj delaš. Če si najdeš kakšno nišo...
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

_marko ::

->Ja, potem očitno trg ne deluje, država pa tudi ne, ane?

Problem je enačit Slovenijo z bolj razvitim svetom. Iluzija je pričakovati enake zmožnosti financiranja kot drugje.
Že po GDP/per capita smo že več kot 20 let zadaj.
Trg dela, samo pri nas počasnje kot drugje.


->Res je. Je pa vseeno morda odvisno kaj delaš. Če si najdeš kakšno nišo...

To je seveda res. Najlažje ja najti nišo, ki se odpira s kakšno novo zakonodajo ali z novo tehnologijo.
Ampak potem nismo znanstveniki, ampak kvečjemu obrtniki.

Pa da neboš mislil, da ni nič financiranja s strani podjetij v Sloveniji. Je financiranje, žal ga je pa bolj malo.
Resnici na ljubo pa je to za pričakovat za državo, ki je v takšnem stanju kot naša.

Južno je tega še manj, severno pač več. Mi smo pa nekje vmes.(kar pa ne pomeni, da se stvar ne da izboljšat)
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

Luka Percic ::

Trg seveda zmeraj deluje.
Samo kaj ko slovenski tako zelo oskubljen(s strani davkov, neprožnega trga dela, omejevanja tujih investicij).

Matthai ::

Aha, se pravi če ukinemo državo in znižamo davke, bo pa slovensko podjetništvo čudežno začelo investirat v znanost?

No, za takšna predvidevanja (da ne rečem ideologijo) bi rad videl konkretne podatke - izračune, raziskave, itd. Da se ne bi zgodilo, da bi potem crknila še tista znanost, ki jo imamo, dobili bi pa več luksuzne potrošnje.

Realnost, podatki, izračuni - to me zanima.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Thomas ::

BTW ... kaj je prispevala slovenska znanost od njega dni?

Z "njega" mislim Fritza Pregla, Josepha Stefana, Jurija Vego. Morda še kakšnega nemškutarja.

Ampak od tedaj?

Nimam nič proti, da pride v prvo ligo jutri. Ampak zaenkrat smo nekje tam kot v unem športu, kjer imamo najboljšega uvrščenega na 87. mestu.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> BTW ... kaj je prispevala slovenska znanost od njega dni?

Kirurg dr. Marko Godina je že en tak profil pionirja v znanosti (v njegovem konkretnem primeru gre za sodobno mikrokirurgijo), ki si ga spregledal.

Kemik dr. Milan Hodošček je napisal softver ki (kot se sam rad pohvali) požre več kot 10% vsega superračunalniškega časa na svetu (mislim da gre za simuliranje molekulske dinamike raznih kompliciranih molekul a la hemoglobin in podobnih).

Pozabil si tudi dr. Josipa Plemlja, ki je odkril (presenetljivo, a ni) Plemljeve formule.

Ziher je še kje kakšen, pa naj bo to za silo dovolj.

Meni tudi ne manjka spoštovanja do sposobnih posameznikov, kot bi morda kdo napačno sklepal iz mojega odnosa do slovenskih znanstvenih ustanov... Ne. Reč je sila podobna kakšnim religioznim ustanovam - pridiga se jako razlikuje od postopanja, svetle izjeme pa so vedno bolj redke.

Thomas ::

Jaz bi tedva štel med inovatorja. Godino in Hodoščka.

Plemelj ... kje na netu dobim njegov prispevek?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

sidd ::

Opažam, da 99% slovencev ne pozna(mo), kaj se sploh dogaja v celotni znanstveni sferi.
- del krivde o neinformiranosti javnosti nosimo sami

Drži. Ljudje(raja) sploh pojma nimajo, o čem se tu gre. Sploh ne vidijo razloga, zakaj kaj takega sploh financirat. Samo v tudi v tej temi po začetnih postih sodeč, zgleda da nekateri sploh niso prebrali novice...
no idea for signature
signed
I

Matthai ::

Hja, če znanstevniki splošne javnosti ne informirajo o svojem delu - je narobe. Če pa informirajo - je pa spet narobe. Se slišijo očitki, da na IJS pa baje z atomi rišejo. Števila člankov in raziskav pa seveda nihče ne vidi...
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Thomas ::

> Števila člankov in raziskav pa seveda nihče ne vidi...


Kaj je bilo odkritega, da ima nek velik pomen?

Samo vprašam.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> Kaj je bilo odkritega, da ima nek velik pomen?

Kako velik? Če pionirski dosežki v mikrokirurgiji niso dovolj (in dr. Godina ni znan po izvajanju poskusov na pacientih, temveč po praktično 100% uspešnosti njegovih povsem teoretično razvitih metod), če ogromen napredek v paralelizaciji simulatorjev molekulske dinamike ni dovolj, če matematične formule, ki se jih v praksi redno uporablja pri obravnavi določenih tipov sistemov diferencialnih enačb, kaj pa potem?

Sodobna znanost je tako in tako teamsko delo in čas takšnih preskokov, ko je en sam človek, ali pa majhna skupina ljudi naredila nekaj revolucionarnega, je mimo. V špici teamskega dela se pa tudi najdejo številni znanstveniki iz Slovenije, ki ne prispevajo tako malo, kot bi kdo rad verjel.

Thomas ::

Godina je še vedno le bolj inovator, kot znanstvenik. Ali pa vrhunski zdravnik, stvar nomenklature. Da bi ga pa jemali kot pionirja v znanosti ... tega si ne zasluži niti večina Nobelovcev.

Slovenski patriotizem gor ali dol.

Inovacija (pomembna) je tudi tista kemijska software rešitev. Ampak za zelo isto, so Nobelovo nagrado dali drugam. FYI.

> Sodobna znanost je tako in tako teamsko delo in čas takšnih preskokov, ko je en sam človek, ali pa majhna skupina ljudi naredila nekaj revolucionarnega, je mimo.

Ni. Hawking v mladih letih ni tako zelo nazaj. Eden od recimo 10 pomembnih živečih znanstvenikov.

Ni mimo tisti čas še. Samo mi abstiniramo. Slovenski patriotizem gor ali dol.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> Ni. Hawking v mladih letih ni tako zelo nazaj. Eden od recimo 10 pomembnih živečih znanstvenikov.

Tvoja ocena daje nadvse jasno predstavo o tem, čemu nihče od domnevnih 10 pomembnih živečih znanstvenikov ne prihaja iz Slovenije.

Že zgolj s stališča števila prebivalcev je tak podvig za Slovenijo malo verjeten, če pa v zakup vzamemo še praktične težave, s katerimi bi se tak mladi up srečal ob vzponu skozi akademski aparat, je verjetnost tako majhna, da ni nič čudnega, da takega znanstvenika Slovenija ne premore. Patriotizem gor ali dol.

Thomas ::

Hočem reči, da niti enega ki bi se uvrstil med TOP 1000.

Če pa že, je pa izseljenec v Ameriko ali Švico, kateremu ponujajo ajdove žgance in kislo repo, če še kdaj priroma v domače kraje.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Pujcek ::

sevanje crnih lukenj se imenuje Bekenstein-Hawkingovo sevanje, teoreme singularnosti je razvijal skupaj z Penrosom, t.i. No-Hair teorem je matematicno razlozil skupaj s Hawking-Carte-Israel-Robinsonom, zakone crne luknje so postavili skupaj Bardeen-Hawking-Carter, skupaj z Hartlom sta razvila idejo da vesolje nima meje v prostor-casu, itd itd...

hawking je velik znanstevnih, eden najvecjih kozmologov nove dobe, toda pa Thomasovi definiciji verjetno ne prevec vreden saj je bil v veliko stvareh le inovator, druge pa je izdelal ob sodelovanju z drugimi. zakaj pa vsi vemo za hawkinga pa nebi komentiral... dobra reklama ali se pa slovenci res tako zelo zanimamo za vesolje, sevanje crnih lukenj in kozmoloske konstante?
:)

Thomas ::

Noben Slovenec ni kaj prida nadodal k črnim luknjam.

Kaj čmo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> Če pa že, je pa izseljenec v Ameriko ali Švico, kateremu ponujajo ajdove žgance in kislo repo, če še kdaj priroma v domače kraje.

Tu se s tabo strinjam (ne sicer o top 1000 - o tem ne morem soditi, ker dejansko premalo vem) - večina najbolj perspektivnih nam zagotovo pobegne že zato, ker jim nalagamo nepotrebno breme z našo jugoslovansko neučinkovitostjo. Očitno niti politično precej ekstremno desna vlada Sloveniji ne pomaga pri zmanjševanju overheada države, politične struje, ki bi zdaj lahko prevzela iniciativo pa pravzaprav sploh ni. Tudi prepih v akademskih krogih je praktično nemogoč zaradi prahu, ki se je očitno dolgo časa nabiral.

Pa vseeno imamo ljudi, ki se z dosežki lahko pohvalijo pred celim svetom. Tako kot vsi ljubitelji zimskih športov poznajo Bojana Križaja, tako vsi medicinci poznajo Marka Godino.

_marko ::

Mah inovator, znanstvenik... sej je vseeno.
Glavno je, da se dela bi lahko delala ogromna dodana vrednost v aplikativni sferi.

Slovenci smo pač večinoma obrtniki in ne "izumitelji"!
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

Pujcek ::

za idejami hawkinga in drugih stojijo vrste "malih in nepomembnih" znanstvenikov in zanesenjakov in dneve in noci prezivijo pod teleskopi, analizirajo ogromne kolicine podatkov in objavljajo rezultate eksperimentov, postavljajo vec ali manj posrecene teorije, matematicne modele, ... na podlagi tega znanja pa rastejo velike ideje. zato rect "Noben Slovenec ni kaj prida dodal k črnim luknjam." je bolj v nebo vpijajoca izjava nekoga ki misli da uspesnih slovencev ni se ob tem naenkrat v svoji povprecnosti ne pocuti vec tako osamljenega.
imho
:)

Thomas ::

Lej, jaz imam večvrednosti kompleks prej, kot manjvrednostnega. Tako da ta psihoanaliza je odveč. Sem v tem kontekstu popolnoma nepomemben.

Trdim pa odločno, da po raznih zgoraj naštetih nemškutarjih, velikih znanstvenikov Slovenci nimamo.

Ne trdim, da jih jutri ne bo, ampak danes in včeraj jih ni bilo.

Nič več in nič manj.

Razlika med znanstveniki in inovatorji je pa kar velika. Inovator NE posega v weltanschauung človeštva. Na osnovi znane znanosti nekaj izboljša ali izumi.

Znanstvenik pa posega v naš pogled na svet s svojimi spoznanji. Na to, kako vidimo, da svet funkcionira.

Mi nimamo nobenih velikih. Ne prvih in ne drugih. Morda pridejo jutri. Marko, pomatrej se!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

jype ::

Marko dela na izrazito aplikativnem nivoju. Zgolj inovator, torej.

Weltanschauung so za evropske civilizacije do danes v resnici spremenili le "štirje" - grki z logiko in matematiko, v srednjem veku italijani z geometrijskim vpogledom v vesolje, v renesansi evropejci s klasično fiziko in matematično analizo in v novem veku evro-američani z relativnostjo in kvantno mehaniko.

Med tiste "velike in sodobne", ki so znali svoja odkritja formulirati tako, da so ob njih tudi drugi videli dlje, lahko dejansko štejemo le dva: Einsteina in Hawkinga.

Za Schrödingerja, čeprav je odlično predstavil eno glavnih dilem v kvantni mehaniki, 90% ljudi še nikoli ni slišalo. No, po drugi strani tudi za kvantno mehaniko še niso slišali, tako da je to razumljivo.

Opala!

Pozabil sem na Darwina in Freuda!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

Thomas ::

Pozabil si na Darwina. Ta je temeljito pretresel Weltanschauung.

Pozabil si na Dawkinsa, ki je spet temeljito pretresel že pretresene, s svojo varianto evolucije.

Pozabil si na evolucijske psihologe kot sta Toby in Cosmides, ki tresejo naprej.

Pozabil si na Hubbla, ki je odkril da druge galaksije v glavnem bežijo od nas.

Pozabil si na odkritje izpred parih let, da se Vesolje razširja pospešeno.

Brez preveč truda ti naštejem 100 takih reči, ki so pretresle naš pogled na svet.

Pri nobeni ni sodeloval Slovenec v Sloveniji.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Pujcek ::

thomasove trditve kronolosko:
- zacel smo z "BTW ... kaj je prispevala slovenska znanost od njega dni?"
- nadaljeval z "Kaj je bilo odkritega, da ima nek velik pomen?"
- sledi "Hočem reči, da niti enega ki bi se uvrstil med TOP 1000"
-...
s prvo thomasovo izjavo se nikakor ne morem strinjat (mislim da sem obrazlozil zakaj), z zadnjo nekoliko bolj. res je da slovenci nimamo lastnikov zvenecih odkritij, so pa slovenci k tem odkritjem ogromno prispevali.

obcudujem pa inteligentne ljudi siroke razgledanosti, kriticnega pogleda, velikega potenciala, ki so zadovoljni da vecino dneva prezivijo za racunalniskim zaslonom, z slotechom v enem oknu in 4000 vrsticno kodo umetne inteligence v drugem...
:)

drejc ::

Freud tastar je bil imho velik znanstvenik. Tamlad pa inovator.
"Rise above oneself and grasp the world"
- Archimedes of Syracuse

_marko ::

Newton, Newton, Newton!!!

Kako ste ga pozabili?!!?
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

Thomas ::

Tega je lahko pozabil samo kakšen jure. Ki vidi pomembne reči šele z začetkom industrijske revolucije, kakšen Galileo ali Newton ga pač ne ganeta.

Vsaj tako trdi v eni drugi temi.

Jaz pa ne trdim tukajle nič drugega kot da moramo biti realni pri ocenjevanju SLO prispevka k znanosti. Ne samo da je zadnje čase zelo pičel, tudi ko je bil še večji, 100 in več let nazaj, se danes kitimo z ljudmi, ki so slovenstvo zavrgli. Problem slovenstva, ne tistih "izdajalcev".
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

_marko ::

Thomas:
Sej je vse lepo in prav.
Samo navsezadnje nam koristijo bolj izumitelji kot pa znanstveniki. Čeprav brez znanstvenikov tudi izumieljev ni.

Ampak za Slovenijo je kar problem biti znanstvenik. Vzpodbujat je pa treba izumitelje in ne znanstvenike. Vsaj v Sloveniji no. (drugje je druga pesem)
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

Thomas ::

Izumitelji imajo ogromno dela pred sabo. Znanstveniki pa tudi še morajo katalogizirat kar nekaj področij.

Katere bolj cenim, težko rečem. Niti ni pomembno. Trdim pa, da v znanosti smo nekje tam, kjer smo bili v smučarskih tekih pred Petro Majdič.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> Tega je lahko pozabil samo kakšen jure.

Ne nakladaj. Samo poimensko ga nisem omenil v stavku o klasični fiziki, kar bi mi on sam zagotovo štel v dobro. Saj se spominjate, kaj je povedal o svojem doprinosu k znanosti: If I have seen a little further it is by standing on the shoulders of Giants.

_marko ::

jype:
pravo fiziko je začel Newton. Vsaj toliko pomemben kot Einstein, Schrodinger, itd...
IMO se več.

Kot je Darwin začel z evolucijo. Z vsem spoštovanjem do Dawkinsa, ampak on je "izumitelj", Darwin pa znanstvenik.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

jype ::

Newton se s tem ne strinja. En kup njegovih sodobnikov mu je pomagal pri snovanju matematičnih orodij, ki so temelj njegove fizike in upravičeno se jim zahvaljuje za napredek. Brez njih bi pač lahko le slutil, da nekaj je na tem, formuliral pa bi lahko zgolj na pol in precej nenatančno.

Darwin je pa druga pesem - tam ni bilo pred njim nikogar, zato sem ga tudi posebej omenil. V 20. stoletju imamo seveda Einsteina, ki je na glavo postavil klasično fiziko (praktično sam), a od Newtona se Einstein pač ni bistveno razlikoval - oba sta zgradila nekaj čisto novega iz kock, ki so jih že drugi pripravili.

Thomas ::

> En kup njegovih sodobnikov mu je pomagal pri snovanju matematičnih orodij, ki so temelj njegove fizike

Ma kje pa. Sam je izumil večino. Noben mu ni pomagal, z nobenim ni sodeloval. Kaj govoriš traparije ravno v vsaki temi, jure?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> Ma kje pa. Sam je izumil večino. Noben mu ni pomagal, z nobenim ni sodeloval. Kaj govoriš traparije ravno v vsaki temi, jure?

Preberi kdaj kaj od njega, no. Da se ne boš smešil.

Thomas ::

Ja? Kaj naj si preberem?

Pri katerem odkritju je imel Newton sodelavce?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

TESKAn ::

Kaj pa una enačba, od enega Štefana?
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo, ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.

Thomas ::

Jaz sem to enačbo poudaril tudi v tej temi.

Povedal sem pa, da je bil Stefan en nemškutar, kar pa štejem v zlo Slovencem in ne njemu. Stefan se je slovenstvu odrekel zato, ker so ga smešili Levstik in tisti pesniki, če kdo ne ve.

Martin Krpan je bil napisan zato, da se ve, kaj je primerno Slovencem, kot kontra Stefanovemu prirodoslovno poljudnemu pisanju.

Tako.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Nestrpnost do navzgor ali ven štrlečih posameznikov je bila vedno "močna stran" naših ljubih rojakov. Zato ni bilo in ni ugodne klime na Slovenskem za kakšne res izjemne znanstvene dosežke. Za razliko od kake Anglije, Nemčije, Francije ... so Slovenci neugodni za svoje Stefane in podobne. Kateri pa večinoma mirno odjebejo svoje rojake.

Ne pravim pa nikakor, da nimamo v bodoče nobenih šans. Znanost na področju Slovenije lahko zacveti. Ni nobenega biološkega razloga, da ne bi.

Če pa bo, je pa vprašanje. Pa kako pomemben bo pri tem IJS.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gzibret ::

Za velike dosežke niti ni vedno potrebna draga aparatura in gora denarja.

Lep primer je primer geologa Mohorovičić-a iz naše sosednje države, ki je pomembno doprinesel k poznavanju zgradbe zemlje zgolj na podlagi podatkov iz seizmografov v Zagrebu. Verjetno je največji Hrvaški znanstvenik.

več tukaj
Vse je za neki dobr!

jype ::

Thomas> Nestrpnost do navzgor ali ven štrlečih posameznikov je bila vedno "močna stran" naših ljubih rojakov.

Tole je bil vedno bistveno hujši problem, kot pomanjkanje sredstev.

Thomas ::

Kje maš Newtonove sodelavce zdej?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Sodobnike, sem rekel. Si že prebral njegova pisma? Že razumeš kaj pomeni stavek "Science is incremental"?

Če razumeš, da so pri nas pogoji za izreden napredek kilavi, potem bi nemara moral razumeti tudi zakaj Newton, če bi se rodil v Italiji, ne bi dočakal objave svojih najpomembnejših del.

Preberi kaj o sir Newtonu in njegovem življenju.

Thomas ::

Rekel si sodobnikov, rekel. Ki naj bi mu pomagali.

Ampak ni bilo tako. Leibnitz je neodvisno od njega postavil diferencialni račun, vendar ga je tudi Newton sam.

Newton je napravil Mehaniko kar lepo osamljen. Zahvalil bi se kvečjemu lahko tistim pred njim. Galileu, ki je umrl istega dne, kot se je Newton rodil.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gani-med ::

Pravzaprav tudi Newton ni imel najboljših pogojev za razvijanje svoje znanosti in je večino svojega dela moral skrivati.
Sicer pa je res, da je do svojih, za nas pomembnih odkritij prišel sam, med drugim je izumil infinitezimalni račun in tri zakone gibanja.
Z infinitezimalnimi metodami se je sicer že pred tisočletji ukvarjal tudi Arhimed, vendar jih ni razvil do take stopnje, kot Newton in neodvisno od njega Leibnitz.
Osebno je Newtona lahko vzpodbujal kvečjemu eden njegovih redkih prijateljev Halley. (znan po Halleyevem kometu)

Pri izgradnji teorije gravitacije se je gotovo opiral tudi na dela predhodnikov, predvsem Galileja ter Keplerja in tistih manj znanih zvezdogledov, ki so dolga leta v neprespanih nočeh pridno zapisovali astronomske podatke, naprimer Tycho Brahe, brez katerega podatkov tudi Kepler ne bi nikoli prišel do svojih treh zakonov za gibanje planetov.

Znamenita so bila Newtonova predavanja iz optike, ki jih ni praktično nihče obiskoval in je zato pogosto predaval kar samemu sebi.

Sicer pa je bilo tisto, po čemer je Newton danes najbolj poznan, za njega bolj obrobna dejavnost.
Največ časa je posvetil alkemiji in raznim magičnim postopkom. veliko se je ukvarjal tudi s preučevanjem biblije, v kateri je iskal skrite pomene za svoje alkemične poskuse.
Tudi gravitacije, sile, ki deluje na daljavo, se je spomnil zato, ker se je lepo vklapljala v njegove magične predstave.
CO2 is the elixir of life.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gani-med ()

jype ::

Thomas> Zahvalil bi se kvečjemu lahko tistim pred njim. Galileu, ki je umrl istega dne, kot se je Newton rodil.

Leibnitzu se ziher ne more zahvaliti - če kaj, ga je Leibnitz že pred prvo objavo diferencialnega računa smatral za nelojalno konkurenco, ker je bil "zlobni outsider, ki je prehitel vse nemške matematike", za kar imajo največ zaslug kolegi Leibnitza.

Tudi Galileiu bi se lahko zahvalil, ja. Pa on ni bil edini. Če kaj poznaš delo Newtonu podobnih ljudi, potem veš, da je pomemben del tega dela tudi t.i. "peer review", ki se je takrat vršil v pismih, občasno pa tudi v obiskih. Tako Newton jasno nakaže, katera svoja dognanja je gradil na idejah Johna Wallisa in Johna Keilla. Čeprav ne moremo govoriti o tem, da je bil katerikoli od ljudi, ki jih omenja Newton, dejansko toliko sposobni kot on sam, pa je vendarle jasno, da so mu ravno ti ljudje zagotavljali ustrezno ravnotežje med ljubosumnim rivalstvom, ki je prežemalo staro celino, ter sodelovanjem, ki je v Newtonovem primeru koristilo predvsem njegovim kolegom.

Tako je Newton redno obiskoval svoje prijatelje in z njimi razpravljal o vsem, kar je pač ustvarjal. Kompliciran odnos med njim in Leibnitzom se je sfižil ravno zaradi kolegov obeh, ki so tisti, ki v svojih pisanjih najpogosteje apelirajo na "dolžnost do ohranitve nacionalnega ponosa" obeh, ki naj bi se dogajalo z objavo njunih del. Leibnitz je bil pri tem seveda bolj agresiven kot Newton, ki je bil, kot se za Angleža spodobi, zelo diplomatsko uglajen v svojem sporočanju.

Thomas ::

Preveč bereš alternativno zgodovino, jure. Ali pa jo samo preveč pišeš.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gani-med ::

Libnitz je bil po poklicu diplomat.
Vso matematiko pa je izumil medtem, ko se je s kočijo naokoli prevažal od dvora na dvor in mu je bilo pač dolgčas. 8-)

edit:
seveda ne smemo pozabiti, da se je z alkemijo ukvarjal tudi Lužiški Srb Leibnitz in menda s tem tudi dobro zaslužil.
CO2 is the elixir of life.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gani-med ()
strani: 1 2 3


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Poročilo: Tekmovanje IJS v znanju računalništva

Oddelek: Novice / --Nerazporejeno--
262640 (1722) atar
»

Prva slovenska stran

Oddelek: Izdelava spletišč
161342 (831) link_up

Spletni oblikovalec

Oddelek: Loža
402729 (1741) Tody
»

PODIPLOMCI-naravoslovje

Oddelek: Šola
162715 (2478) antonija
»

Fakulteta za kemijo in kem. tehnologijo

Oddelek: Šola
428304 (7652) ChraseR

Več podobnih tem