Gravitacijske valove doslej zaznali že štirikrat

ko da bi bral komentarje pod 24uram...bi blo najbolš, da se komentarji pod novicam umaknejo in se naj komentirajo na forumu, da se otroci tam lahko kregajo in rešujejo svet...če mate kompe zato, da bedarije pišete skriti za ekranom, pol naj vam bo jasno, da je nakup tega kompa bil stran vržen denar...začnite prvo pri sebi, pol se spustite v tiste, ki majo doktorate iz znanosti in so se zaposlili...ne pa da pametujete medtem, ko vam mama nosi kakav k mizi...

Znanstveno je to, da smo nekaj-100-let nazaj sprejeli nacela znansti, po katerih je potrebno teorije potrditi z eksperimenti. In ze dooolgo casa je teorija dalec pred eksperimenti kar se zmogljivosti clovestva tice.

Ampak dokler se drzimo osnovnih nacel znanosti (ki so nas pripeljala do tehnologij in znanj, ki jih trenutno imamo), so eksperimentalne potrditve nujnost.

Navsezadnje: kaj ti pomaga teorija o (npr.) potovanju skozi cas, ce je ne mores prikazat v praksi?

feryz je 2. okt 2017 ob 09:46 izjavil:

Kaj točno je tule znanstvenega?

Da so potrdili, že četrtič, da obstajajo tudi gravitacijski valovi.

Da potuje in se gravitacija lahko širi tudi z valovi. Sicer je zelo šibka in jo je težko zaznati, obstaja pa. Širi se tudi z valovi.

TESKAn je 1. okt 2017 ob 17:36 izjavil:

Who cares, za kaj bi lahko uporabljali gravitacijske valove - če jih bo sploh kdaj mogoče za kaj uporabljat. Tehnologija, ki so jo razvili za zaznavanje gravitacijskih valov, bi pa znala prit prav. Razvijajo mašinerijo, ki premika meje tega, kaj zmoremo, kaj znamo.

Očitno spregledan, a zelo pomemben komentar iz prejšnje strani.

Ko sem jaz bil mladi raziskovalec na institutu sem za vse tsvari vedel zakaj jih delam... zdaj ko sem (stari) raziskovalec (ne vec na institutu), se vedno vem kaj je namen mojega dela za vsako nalogo posebaj.

To si moral bit v eni zelo exoticni skupini, ki je ljudem dajala za delat raziskave za katere niso imeli pojma cemu sluzijo...

Jaz nisem bil nikoli mladi raziskovalec, še manj stari, se mi pa zanimiv zdi tale govor od Sagana:

https://medium.com/starts-with-a-bang/a...

Seveda je. Recimo nekikr malo prej.

Okapi je 2. okt 2017 ob 17:05 izjavil:

Seveda je. Recimo nekikr malo prej.

Saj vem, da nisi tako neumen, samo debato si izgubil, ker si skoraj edini proti napredku, ki ne prinaša instantno otipljivih rezultatov, pa potem iščeš izhode. Denarja namreč ni nikoli dovolj. Prepričan sem, da lahko naš drugi tir postavimo za 100 milijard, pa se bo še vedno našel kdo, ki bi ga lahko naredil za 110 milijard. Govora je bilo o raku, za zdravljenje katerega se zmeče dovolj denarja. Dovolj v smislu, da je v zasebnem sektorju tako veliko zanimanja, da državi ni potrebno metati enormnih zneskov za to (sem ti dal link, pa najbrž nisi prebral). Ni pa dovolj denarja za gravitacijske valove, zato ga daje država, po tehtnem premisleku, med stotinami različnimi projekti.
Bo šlo ali drugič raje z voščenkami narišem in dodam "poveži pike", da boš razumel?

To je recimo zelo neumen argument. Ker po tej logiki je čisto vseeno, v katere raziskave se vlaga denar, pri čisto vsaki lahko pride do kakšnega nepričakovanega odkritja nekoč v prihodnosti. In če je vseeno, potem je bolje vlagati v raziskave, ki imajo poleg neznanih čudežnih odkritij v prihodnosti tudi otipljivo koristne rezultate danes. Poleg tega je po tej logiki veliko bolje financirati sto manjših raziskav s po 10 milijoni, kot eno veliko za milijardo. Verjetnost za neznano čudežno odkritje v prihodnosti bo veliko večje.

Zanemarimo sedaj podrobnost, da biomolekularne raziskave so ravno tiste, ki bi jim jaz namenil milijarde, ki se sedaj zapravljajo za odkrivanje bozonov in gravitacijskih valov, za nabiranje kamnov na Marsu in še kaj.

Tule eni očitno ne štekate, da so tudi bazične raziskave take, ki so usmerjene v reševanje perečih problemov, in take, pri katerih gre predvsem za zadovoljevanje radovednosti.

Pač tule je enim očitno vseeno, za kaj vse trošimo omejena sredstva, ki so na voljo (denarna in človeška). Pač niste sposobni razumsko presoditi, kaj naj ima prednost danes in kaj lahko začnemo raziskovati tudi čez sto ali dvesto let. Sicer pa ta nesposobnost razumske presoje ni nič novega. Na žalost je celo zelo razširjena.

Okapi je 2. okt 2017 ob 21:29 izjavil:

To je recimo zelo neumen argument. Ker po tej logiki je čisto vseeno, v katere raziskave se vlaga denar, pri čisto vsaki lahko pride do kakšnega nepričakovanega odkritja nekoč v prihodnosti. In če je vseeno, potem je bolje vlagati v raziskave, ki imajo poleg neznanih čudežnih odkritij v prihodnosti tudi otipljivo koristne rezultate danes. Poleg tega je po tej logiki veliko bolje financirati sto manjših raziskav s po 10 milijoni, kot eno veliko za milijardo. Verjetnost za neznano čudežno odkritje v prihodnosti bo veliko večje.

Pač tule je enim očitno vseeno, za kaj vse trošimo omejena sredstva, ki so na voljo (denarna in človeška). Pač niste sposobni razumsko presoditi, kaj naj ima prednost danes in kaj lahko začnemo raziskovati tudi čez sto ali dvesto let. Sicer pa ta nesposobnost razumske presoje ni nič novega. Na žalost je celo zelo razširjena.

Ni vseeno. Na vseh področjih se raziskuje. Tudi neka optimizacija, npr. finančna, raziskave do 10 miljonov ti ne prinesejo nujno rezultatov, ki bodo uporabni sedaj, ali pa sploh kaj izboljšali uporabnost. Raziskuje se pač tisto, kar je še nepoznano in neraziskano.

Samo za primer. Ko sem še hodil v 1. letnik srednje šole. Takrat se je zadeva s črnimi luknjami šele dobro začela. In prof. za fiziko je rekla, da še ni nobenega (trdnega) dokaza, da sploh obstajajo in da se nahaja v središču galaksije. Da je vse to zgolj hipoteza.... Do danes je zadeva krepko napredovala. Seveda to ne bo prineslo kakšnega preboja pri zdravilih za raka in ostale bolezni, vpliva pa na poznavanje vesolja.....

Kaj pa gledališče, drama in opera!? To lahko ostane ali zapremo tudi to!?

Premorejo kaj dodane vrednosti? In če, kakšne in pod kakšnimi pogoji!?

Zakaj bi morali pa financirati učitelje? A ni bolje, da ta denar porabimo za izume v kmetijstvu, da bomo lahko nahranili svetovno prebivalstvo? Hrane primanjkuje, znanje je pa precej nižje na lestvici prioritet kot hrana. In zakaj bi dali denar za domove za ostarele, ko pa ne bodo ničesar doprinesli boljšim baterijam za novi iPhone? V peč z njimi, toplota naj se porabi pa za kaj bolj pametnega.

Ja, nisem pričakoval konkretnega odgovora. V treh straneh ga nisi ponudil, razen lajnanja, kako da so bazične raziskave nepotrebne - v nasprotju s tem kar pravijo učeni možje.

Okapi je 2. okt 2017 ob 21:59 izjavil:

Če bodo ljudje kupovali vstopnice, ni problema. Poleg tega so ti stroški večinoma razmeroma majhni. Ekstravaganca pa se lahko financira samo z zasebnim denarjem. Dokler betežni ljudje čakajo po pet let, da pridejo v dom starejših občanov, novega Cankarjevega doma, plačanega z državnim denarjem, ne rabimo. Ali dokler bodo najboljši učitelji zapuščali šolstvo, ker je premalo financirano.

Kam pa odhajajo ti čudoviti ljudje, ki zapuščajo šolstvo, ki je očitno tudi finančno pod-hranjeno!?

Okapi je 2. okt 2017 ob 21:59 izjavil:

Če bodo ljudje kupovali vstopnice, ni problema. Poleg tega so ti stroški večinoma razmeroma majhni.

Saj strošek LIGO je tudi razmeroma majhen.

Si kot skopuh, ki jamra nad 50 centi zapravljenega za nekaj (po njegovem) nepomembnega, potem pa za 800 EUR kupi nove felge.

Okapi je 2. okt 2017 ob 21:29 izjavil:

Tule eni očitno ne štekate, da so tudi bazične raziskave take, ki so usmerjene v reševanje perečih problemov, in take, pri katerih gre predvsem za zadovoljevanje radovednosti.

Vsekakor je pomembno kaksne koristi bodo zaradi bazicnih raziskav. Je pa kar problem, ker so bazicne raziskave taksne, ki redko prinesejo neke direktne koristi in redko so te koristi hitro uporabljene. Po pravici povedano je zelo malo bazicnih raziskav taksnihi, za katere lahko reces, da resujejo neke perece probleme.

Tukaj je se ovira, da globlje kot kopljemo, pocasneje gre in dalj casa je potrebno za raziskave, pa tudi vec denarja potrebujemo za to. Aparaturo za detekcijo elektromagnetnih valov si je lahko naredil skoraj vsak. Aparature za detekcijo gravitacijskih valov pa ne. Elektriko so zaceli proucevati ze v 16 stoletju neke prave prakticne uporabe pa ni bilo niti v 18 stoletju. Je kar nekaj casa trajalo, da je bilo kaj pametnega iz te elektrike. :)

No, pri gravidacijskih valovih je pa treba uporabiti samo malo domisljije in si lahko zamislis hoverboard ali pa anti gravitacijsko podlogo s katero lahko premikas izjemno tezka bremena. Obvladovanje gravitacije nam utegne prinesti kup koristi, tako kot obvladovanje elektro magnetizma.

Evo, nobelova nagrada. Vidiš Okapi, za nekaj pa le so koristni ti valovi

ikeman je 2. okt 2017 ob 16:24 izjavil:

https://medium.com/starts-with-a-bang/a...

@gus5 in @ikeman, Hvala za odgovore. Nekaj takega sem iskal...
Saj, če razmišljaš o gravitacijskih valovih kot o raztezanju in ukrivljanju prostora, je nekako logično. Če pa razmišljaš o gravitonih (podobno kot so fotoni nosilci elektromagnetnega valovanja) pa mi nekako ne gre skupaj, zakaj fotoni imajo "virtualno maso" zaradi energije, ki jo prenašajo in svetlobne hitrosti, gravitoni pa ne. Na prve vpliva gravitacija, na druge pa ne.

http://www.delo.si/znanje/znanost/znan-...

@Okapi-ja je treba peljati na pir ali več njih, da se bo prepričal, da tudi vlaganje v bazične raziskave (aka. male pivovarne) ima na dolgi rok uporabno vrednost, ker smo lahko z raziskavami v večje finance prišli do mobitelov, s katerimi lahko slikaš pivopivca in nje sliko hipoma objaviš na socialnih omrežjih
@TESKAn; temna snov ne obstaja, saj bazična raziskava še ni potrdila obstoj le-te

Nobelova nagrada za kemijo je recimo letos šla za zelo uporabno stvar. Naj si vsak sam pogugla.

Markoff, ko boš ti ali kdo od tvojih bližnjih zbolel, in ti bodo povedali, da zdravila (še) ni, boš pa lahko rekel, ah, bo že, glavno da so gravitacijske valove zaznali.

Koliko je stal izum interneta?

Okapi.

McAjvar je 5. okt 2017 ob 07:57 izjavil:

Okapi je 4. okt 2017 ob 22:08 izjavil:

ko boš ti ali kdo od tvojih bližnjih zbolel, in ti bodo povedali, da zdravila (še) ni, boš pa lahko rekel, ah, bo že, glavno da so gravitacijske valove zaznali.

Kdo v tem primeru zagotavlja, da če bi namesto za detekcijo gravitacijskih valov sredstva namenili za raziskavo dotične še neozdravljive bolezni, da bi zdravilo dejansko tudi odkrili?

Nihče ničesar ne zagotavlja, verjetnost pa se poveča s količino vloženih sredstev in številom ljudi, ki delajo na rešitvi problema.

Je pa žalostno, da je treba takšne reči sploh razlagati.