Evropski parlament - Evropski parlament in Svet sta dosegla okvirni dogovor o vsebini nove direktive o delu prek platform (Platform Work Directive), s katero bo v EU urejen pravni status delavcev na modernih platformah, denimo Uber ali Wolt. Po ocenah Komisije je v EU trenutno okoli 5,5 milijona ljudi, ki si kruh služijo prek platform in jih zakonodaja trenutno šteje kot samozaposlene, čeprav to niso v pravem pomenu besede. Zaradi tega trenutno niso upravičeni do vseh pravic, ki jih imajo redno zaposleni.

Nova direktiva bo njihov status ustrezneje uredila. Po novem se bo predpostavljalo, da so ti ljudje zaposleni, če bodo izpolnjevali dva izmed petih kriterijev (lahko pa države to še zaostrijo). Ugotavljanje statusa bo lahko sprožil delavec, njegov zastopnik ali uradni organ, platforma pa bo lahko ugovarjala. Druga pomembnost novost bo preglednost algoritmov, katerih delovanje trenutno delavcem ni znano, v prihodnosti pa bodo morali biti seznanjeni z mehanizmom. Samovolja algoritmov bo omejena, saj...

Slo-Tech - Evropska komisija je danes predstavila osnutek nove uredbe Gigabit Infrastructure Act, s katero želi hitrejšo vzpostavitev cenejših gigabitnih omrežij v EU. Hkrati se je začela javna razprava o prihodnosti telekomunikacijskega sektorja in infrastrukture, kjer bo pomembno vprašanje tudi financiranje in prispevki največjih uporabnikov.

Končni cilj Evropske komisije je pravičnejša porazdelitev stroškov delovanja infrastrukture, ki jih trenutno nosijo operaterji. Velikani, kot so Google, Apple, Meta, Netflix, Microsoft, Amazon in podobni, ki ustvarijo levji delež prometa, bi po oceni Komisije morali nositi delež stroškov delovanja infrastrukture. To so seveda želje operaterjev, zlasti Deutsche Telekom, Orange, Telefonica in Telecom Italia, ki so več kot desetletje lobirali za drugačno porazdelitev stroškov. Po drugi strani pa tehnološki velikani trdijo, da bi obdavčitev oziroma drugačna obremenitev pomenila de facto konec nevtralnosti interneta.

Evropska komisija želi v 12 tednih,...

Evropska komisija - Evropska komisija je včeraj predstavila predlog zakonodajnega svežnja, ki bi v EU rigorozno uredil pravice delavcev v tako imenovanem gospodarstvu na poziv (gig economy), kamor uvrščamo voznike pri Uberju in dostavljavce hrane pri Woltu. Komisija želi tudi tem ljudem zagotoviti enake delavske pravice in ugodnosti kakor zaposlenim, vključno z varovalkami pred odpovedjo, z minimalno plačo in socialno varnostjo. Zato so pripravili sporočilo Komisije (communication), predlog nove direktive (sprejete direktive morajo države članice v dveh letih prenesti v nacionalno pravo) in osnutek smernic.

Komisija ocenjuje, da bi spremembe neposredno vplivale na 4,1 milijona Evropejcev, ki opravljajo tovrstna dela. Ti ljudje, ki dostikrat zaslužijo manj kot minimalno plačo, bi samo zaradi zvišanja prejemkov na raven minimalne plače letno zaslužili dodatnih 484 milijonov evrov. Ponudniki teh del pa bi imeli letno 4,5 milijarde evrov več stroškov, saj bi poleg plačila morali urediti še številne druge...

BBC - Vrhovno sodišče Velike Britanije je z zavrnitvijo Uberjeve pritožbe potrdilo tri predhodne razsodbe nižjih sodišč, da morajo imeti Uberjevi vozniki polnopraven status delavca in da niso samozaposleni, kakor trdi ameriška firma. Ker višje inštance za pritožbe ni več, je to konec šest let trajajočega sodnega postopka, toda boja za pravice gig delavcev še zdaleč ni konec.

Podobno kot drugod v razvitem svetu, tudi v Združenem kraljestvu poteka žolčna polemika o delavskem statusu voznikov Uberja in začasnih delavcev za novodobne digitalne platforme nasploh (gig economy). Dilemo je v mnogočem karakteriziral sodni proces, ki sta ga v imenu dveh ducatov Uberjevih voznikov leta 2015 pričela voznika James Farrar in Yaseen Aslam. Od takrat so jima tri sodne inštance pritrdile, da bi morali vozniki uživati status zaposlenega in s tem povezane pravice, kot so minimalna plača, plačan dopust, odmori in podobno. V Uberju se s tem niso strinjali in so vložili pritožbo še na vrhovno sodišče, s...

Slo-Tech - Internet je prinesel neslutene možnosti dela na daljavo, ki danes omogočajo zaslužke več milijonom ljudi. Toda vsi niso iskani pogodbeniki ali svobodnjaki s specifičnim znanjem, ki lahko postavljajo pogoje in služijo večkratnike povprečne plače. Ogromno ljudi opravlja tako imenovana mikrodela (microtasks). Mednarodna organizacija dela (ILO) pri Združenih narodih v najnovejši raziskavi ugotavlja, da so ta slabo plačana, neperspektivna in psihološko naporna. V raziskavi so pogledali 3500 ljudi v 75 državah (povprečna starost 33,2 leta), ki delajo na petih platformah za iskanje mikrodela.

Borze mikrodela so na primer Amazonov Mechanical Turk, ki je v ZDA med največjimi, poleg tega pa še več drugih: Crowdflower, Clickworker, Prolific, in...

Slo-Tech - Evropska komisija že dlje časa ugotavlja, da so stroški dostave paketov in pošiljk v različne države Evropske unije v nesorazmerju z dejanskimi stroški in pogosto diskriminirajo kupce iz manjših držav. Primeri, ko Amazon za dostavo paketa v Nemčijo ne zaračuna poštnine, dostava v Slovenijo pa lahko stane tudi 20 evrov, krnijo enotni evropski trg in potrošnike odvračajo od spletnih nakupov. Še bolj izrazit primer nesorazmerja je dostava dvokilogramskega paketa iz Nizozemske v Španijo, ki stane devet evrov, medtem ko poštnina za isti paket v obratni smeri stane 30 evrov. Raziskava, ki so jo opravili na Univerzi Saint-Louis v Bruslju, je pokazala, da so poštnine za čezmejno dostavo od tri- do petkrat višje kot za primerljivo dostavo...

Slo-Tech - Uber je zaradi svojega modela poslovanja pogosto tarča kritik, da ruši elemente normalnih delovnih razmerij in da predstavlja nelojalno konkurenco registriranim prevoznikom ljudi, pred čemer se je Uber pogosto branil z izjavami, da so njegovi izvajalci dobro finančno nagrajeni in tudi zato lahko nudijo prijaznejšo storitev. Oprijemljivih podatkov o zaslužkih voznikov za Uber v javnosti praktično ni, zato so dobrodošle informacije, ki so iz Uberja pricurljale do Buzzfeeda. Agregirani podatki iz več virov kažejo, da vozniki v Denverju, Detroitu in Houstonu zaslužijo 13,17, 10,75 oziroma 8,77 dolarja neto na uro. To pa ni bistveno več od minimalnih plač, ki na primer v...