Slo-Tech - Linux sicer nima uradnega rojstnega dne oziroma bi lahko praznovali več datumov, a bržčas eden boljših približkov je 25. avgust, ko je Linus Torvalds v novičarski skupini comp.os.minix objavil sporočilo, da razvija prostodostopen operacijski sistem. Pred 30 leti je zapisal, da gre zgolj za konjiček, ki se ne bo nikoli razvil v velik projekt in da ne bo podpiral nič drugega kot x86. Bolj se ne bi bil mogel zmotiti. Linux je danes najbolj popularen operacijski sistem (le na osebnih računalnikih zaostaja), ki poganja vse od pametnih ur in telefonov do superračunalnikov in vesoljskih plovil.
Drugi rojstni dan bi lahko bil 17. september 1991, ko je Torvalds javno obelodanil prvo verzijo (0.01). Tekla je na procesorju 386, zaganjala se je z disket in podpirala je finsko tipkovnico. Verzija 0.12, ki je izšla pol leta pozneje, je z licenco GPL in podporo nekoliko več strojne opreme navdušila prve zanesenjake, ki so se pridružili razvoju. Leta 1994 je izšel Linux 1.0 in Linuxa ni mogel ustaviti več nihče. Poizkusov pa ni manjkalo.
Danes je Linux velikan, ki ga ne podpirajo več le zanesenjaki, temveč praktično vse večje programske hiše - in še vedno je brezplačen. Jedro vsebuje že 31,5 milijona vrstic (tu so vključeni tudi vsi komentarji, skripte in dokumentacija), vsaka nova inačica pa jih doda še kakšen odstotek, saj ima okrog 14 tisoč dodatkov (commit). Nove verzije izhajajo na devet ali deset tednov, trenutno pa smo prilezli do verzije 5.14 (prihodnji teden). Zelo okostenelo številčenje x.y.z, ki je vztrajalo do konca verzij 2.6.39.x, so leta 2011 opustili in danes se Linux številči prosto in predvsem bolj pogumno. Enotno je Linuxovo jedro, pa še tega je moč prevesti in vanj dodati ali iz njega odstraniti, kar želimo, medtem ko sam operacijski sistem prihaja v več distribucijah.
Linux je skupinski projekt, saj je pri nastajanju verzije 5.13 sodelovalo 2000 raziskovalcev, med njimi dobrih 300 prvikrat. Po drugi strani je med njimi več pravih veteranov, projekt pa podpira še več kot 200 podjetij in organizacij. Te se ukvarjajo zlasti z aspekti, ki so pomembni zanje, in ti potem postanejo del Linuxa zaradi licence GPL (seveda obstaja tudi koda, ki je napisana spočetka in ni nujno pod to licenco). Linux je torej v dobri kondiciji in za zdaj kaže, da bo tako tudi ostalo. Vse najboljše!
Novice » Operacijski sistemi » Linux je star 30 let
filip007 ::
Nobenega BSOD na YT, odkar sem na Ubuntu, slava mu, prihranek zaslužen.
Prenosnik, konzola, TV, PC upokojen.
filip007 ::
Očitno jih ni, če pa Polkna forsirajo nekaj v ozadju in potem še "Legacy" gonilnik, potem se ne čudim, da gre rado kaj narobe.
Prenosnik, konzola, TV, PC upokojen.
bysaRD ::
WhiteAngel ::
A se spomnite Linux vs. Windows debat na tem forumu?
To je zgodovina. Itak je Linux zmagal.
Bsod danes doživiš samo ob težavah s hw.
BSOD vedno doživiš v primeru, ko DRIVER ne komunicira pravilno s HW. Tudi danes je tako. Pred dvemi meseci je prišel popravek za W10, ki je sesul komunikacijo s Kyocera tiskalniki... BSOD ob vsakem pritisku na print....
lol
Se pravi, če hočeš nekaj sprintat (!), ti to ustavi celoten operacijski sistem A na Windowsih še ni ppdjev za tiskalnike? Vsak proizvajalec svoj sistemski softver forsira?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: WhiteAngel ()
mtosev ::
Čestitke Linuxu. Tole pa pišem iz Androida. Okoli windowsov pa bi reko, da ne vem kdaj sn zadnjič vido bsod razen ko sn se preveč igral z hardware nastavitvami in dobil blue screen.
Core i9 10900X, ASUS Prime X299 Edition 30, 32GB 4x8 3600Mhz G.skill, CM H500M,
ASUS ROG Strix RTX 2080 Super, Samsung 970 PRO, UltraSharp UP3017, Win 11 Pro,
Enermax Platimax 1700W | moj oče darko 1960-2016, moj labradorec max 2002-2013
ASUS ROG Strix RTX 2080 Super, Samsung 970 PRO, UltraSharp UP3017, Win 11 Pro,
Enermax Platimax 1700W | moj oče darko 1960-2016, moj labradorec max 2002-2013
Invictus ::
Na Linuxu od 1992. Skoraj od zacetka ...
Instalacija slackwara na prvi PC...
Instalacija slackwara na prvi PC...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
driver_x ::
Kaj ste takrat uporabljali? Jaz sem začel šele s Corel Linuxom, vendar kmalu prešel na Red Hat in nato leta 2000 na Suse.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: driver_x ()
zhigatsey ::
Okoli leta 2000 prvič namestil Pingo Linux 1.0, ki sem ga dobil zraven knjige "Kako v linuxu" ali pa je bil v Monitorju priložen. Ne vem več... Nato pa Slackware, ki ga uporabljam še danes.
poweroff ::
Jaz sem začel s SUSE (v bistvu sem nekje staknil knjigo o networkingu in zraven je bil SUSE CD, ki sem ga preiskusil)... potem mi je pa Primoz enkrat pokazal Debian in sem se malo igral s tistim. Ko je pa prišel ven Ubuntu sem pa preklopil na Ubuntu in je to moj glavni OS. Windows in MacOS sta samo v virtualki.
sudo poweroff
LightBit ::
Vse najboljše!
Jaz sem najprej neuspešno probal Pingo 4.1. Malo kasneje uspešno PCLinuxOS 2007. Potem sem začel uporabljati Ubuntu 7.04 do 8.10 (poleg Windows).
Kasneje Debian 4 in Arch Linux. Trenutno doma uporabljam Fedoro na mojem glavnem računalniku, drugje imamo Debian. Doma Windows nimam več niti v virtualki (v službi delam na Windows).
Probal sem vse sorte Linux distribucije pa tudi BSD-je, ampak Debian je zame varno zatočišče (čeprav dolgočasen).
Jaz sem najprej neuspešno probal Pingo 4.1. Malo kasneje uspešno PCLinuxOS 2007. Potem sem začel uporabljati Ubuntu 7.04 do 8.10 (poleg Windows).
Kasneje Debian 4 in Arch Linux. Trenutno doma uporabljam Fedoro na mojem glavnem računalniku, drugje imamo Debian. Doma Windows nimam več niti v virtualki (v službi delam na Windows).
Probal sem vse sorte Linux distribucije pa tudi BSD-je, ampak Debian je zame varno zatočišče (čeprav dolgočasen).
driver_x ::
Linux sem začel na namizju uporabljati, ker sem takrat (2000) službeno delal na Solarisu (ali pa se je imenoval SunOS?). Od takrat je bil na glavnem računalniku vedno SuSe (sedaj OpenSuSE), ki se mu je leta 2011 na prenosnikih pridružil še en pravi UNIX. Od konca lanskega leta dalje je moj primarni sistem (namizni računalnik, prenosnik) spet pravi UNIX na ARM procesorju.
G-man ::
Prvi poizkus z nekim Red Hatom leta 2003 kot dual-boot. Ni bil veliko v uporabi. Leta 2006 je bil ponovni poizkus s Pingo Linux (@Rok), nato kmalu preskok na Ubuntu 5.04. Na Fedori od nekje leta 2012. Kako čas leti!
RedDrake ::
Ehh, tam '98 sem začel z RH, potem debian, pa openSuSE, spet debian, dolgo časa arch, zdaj nazaj na debian.
Na serverjih pa vozim debian od ~2001 dalje.
Vmes sem fural tudi razvoj okleščenega kvazi-embedded debiana (ki je pasal na 64/128MB CF kartico) in je laufal na AMD Geode. Je pa to bilo 15 let nazaj, ko je embedded bil v konkretnih povojih.
Je pa kar nostalgično razmišljati o tem kako sem leta 2003 zabil dobesedno dneve, da sem debiana usposobil na takratnem COMPAQ prenosniku, kjer za pol stvari notri ni obstajalo driverjev, ali pa kako sem čaral s spca5xx projektom, ki je bil v totalnih povojih, da sem usposobil nek predpotopen Logitech webcam.
Ahh, good old times :)
Na serverjih pa vozim debian od ~2001 dalje.
Vmes sem fural tudi razvoj okleščenega kvazi-embedded debiana (ki je pasal na 64/128MB CF kartico) in je laufal na AMD Geode. Je pa to bilo 15 let nazaj, ko je embedded bil v konkretnih povojih.
Je pa kar nostalgično razmišljati o tem kako sem leta 2003 zabil dobesedno dneve, da sem debiana usposobil na takratnem COMPAQ prenosniku, kjer za pol stvari notri ni obstajalo driverjev, ali pa kako sem čaral s spca5xx projektom, ki je bil v totalnih povojih, da sem usposobil nek predpotopen Logitech webcam.
Ahh, good old times :)
styrian ::
Mislim da sem začel z Red Hat konec leta 1998.
Takrat je bilo potrebno ročno sparticionirati disk, nastaviti swap... Potrebno je bilo dodati tudi komando ATX3, da ti je modem pravilno vzpostavil dial-up povezavo.
Takrat je bilo potrebno ročno sparticionirati disk, nastaviti swap... Potrebno je bilo dodati tudi komando ATX3, da ti je modem pravilno vzpostavil dial-up povezavo.
driver_x ::
Je pa kar nostalgično razmišljati o tem kako sem leta 2003 zabil dobesedno dneve, da sem debiana usposobil na takratnem COMPAQ prenosniku, kjer za pol stvari notri ni obstajalo driverjev, ali pa kako sem čaral s spca5xx projektom, ki je bil v totalnih povojih, da sem usposobil nek predpotopen Logitech webcam.
Ahh, good old times :)
Ali pa ko smo dali čez noč prevajati jedro na 300MHz Celeronu, pred tem smo pa z "make menuconfig" določili kaj bo v jedru in kaj bo v modulih, da je bilo vse v nulo optimizirano.
Zvezdica27 ::
jaz sem začel z ubuntu... nekaj okoli 8, kar je bilo okoli 2008. Potem pa crunchbang - hvala, da sem spoznal openbox - in sedaj lubuntu.
HVALA LINUS, kaj bo ko umreš... jezusmarija... se že bojim...
zz
HVALA LINUS, kaj bo ko umreš... jezusmarija... se že bojim...
zz
Zvezdica27 ::
no, torej je kernel star 30 let, sam OS pa so z GNU spackali kasneje. Vseeno je osnova vsega kernel, tko da tele akdemske debate ali je GNU/Linux ali samo linux razen Stallmana ne zanimajo nikogar.
zz
zz
zmist ::
Zal mu distribucije ne delajo ravno uslugo, vedno bolj izgleda kot kup dreka (desktop oz. da ne recem; rece se mu desktop, napolnjen je pa s kupom sprememb, ki so namenjene cloudu). Gnome zre vec cpuja in rama, kot programi laufajo na njemu, komplicira se na vseh nivojih (pac analfabeti morajo "prispevati"), backwards compatibility je se vedno obup in ob vsakem updatu se mi trese roka (zaradi zfs snapshotov malo manj, seveda pa je ob bootu vcasih treba na novo importat poole; gre za race condition, tako, da bodite srecni kdor nima tezav) in zadeva vedno bolj postaja podobna sranju od Windowsov ali Androida.
Kernel zaenkrat se se drzi skupaj in tema je o kernelu, tako, da se ne bom prevec razpisal o userspace dreku in ga bom raje pustil ob strani.
Kernel zaenkrat se se drzi skupaj in tema je o kernelu, tako, da se ne bom prevec razpisal o userspace dreku in ga bom raje pustil ob strani.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: zmist ()
poweroff ::
Hja, userspace je mess, to je dejstvo. Ampak nekako vidim, da se skuša stvari integrirati. Recimo zvok je bil lep tak primer. Najprej OSS ali kaj je že bil, ki je bil seveda obup. Potem je prišla ALSA, ki je celo delala. Potem so se spomnili super duper arhitekture z multiple zvočnimi karticami, virtualnimi karticami, itd. Na papirju vse lepo in prav. Pride ven PulseAudio, in pri prvih bug reportih je folk pisal rešitve v stilu: odstrani PulseAudion in namesti ALSO nazaj...
No, danes je PA lepo zrihtan. Tudi virtualne in multi source zvočne kartice lepo delajo. No ja, še kar lepo...
In potem so najavili, da je čas za prenovo dekstopa. In je prišel Wayland... here we go again. Ampak zadeva postaja zrela. Še par let, pa bo.
Malo se hecam, ampak po eni strani je ta mess grozen, po drugi je pa lepo videti, da se arhitektura posodablja in se postavljajo neki solidni temelji za prihodnjih... hmm, 20, 30 (?) let.
No, danes je PA lepo zrihtan. Tudi virtualne in multi source zvočne kartice lepo delajo. No ja, še kar lepo...
In potem so najavili, da je čas za prenovo dekstopa. In je prišel Wayland... here we go again. Ampak zadeva postaja zrela. Še par let, pa bo.
Malo se hecam, ampak po eni strani je ta mess grozen, po drugi je pa lepo videti, da se arhitektura posodablja in se postavljajo neki solidni temelji za prihodnjih... hmm, 20, 30 (?) let.
sudo poweroff
BigWhale ::
SLS leta 1993 in potem kmalu za tem Slackware 1994. Kot primarno na desktopu pa nekje od konca 1995.
There were ups and downs. :>
There were ups and downs. :>
kixs ::
Na Linuxu od 1992. Skoraj od zacetka ...
Instalacija slackwara na prvi PC...
Pretiravat pa res ni potrebno... Slackware je prisel ven sredi 1993.
Se pa spomnem, ko sva z bratom preko disket namestila Linux... nimam vec pojma kateri distro. Se je pa pisalo 1993, ko je kupil 386DX-40. Js sem imel takrat se 286 :lol:
MrStein ::
Zvezdica27 je izjavil:
no, torej je kernel star 30 let, sam OS pa so z GNU spackali kasneje.
GNU je v resnici starejši. Razvijal pa se je nekje v istem času in sta se, recimo, združila.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
BigWhale ::
Na Linuxu od 1992. Skoraj od zacetka ...
Instalacija slackwara na prvi PC...
A si lahk sposodim mal tvoj time machine? ;>
Se pa spomnem, ko sva z bratom preko disket namestila Linux... nimam vec pojma kateri distro. Se je pa pisalo 1993, ko je kupil 386DX-40. Js sem imel takrat se 286 :lol:
Na disketah sta bla, samo SLS in zgodnji Slackware, ce se prav spomnim.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: BigWhale ()
zmist ::
Na Linuxu od 1992. Skoraj od zacetka ...
Instalacija slackwara na prvi PC...
Pretiravat pa res ni potrebno... Slackware je prisel ven sredi 1993.
Se pa spomnem, ko sva z bratom preko disket namestila Linux... nimam vec pojma kateri distro. Se je pa pisalo 1993, ko je kupil 386DX-40. Js sem imel takrat se 286 :lol:
Jaz sem ga se na 386-SX tlacil, samo mu nekaj ni bilo vsec na hardwaru pa sem obupal nad njim
bluefish ::
Uh, dve desetletji nazaj sem pričel z okušanjem distribucij, najprej SUSE, nato Pingo, Ubuntu, vmes taka in drugačna eksotika. Me niso prepričale. Ironično je bil najuspešnejši Microsoft z WSL, ki ga uporabljam sedaj.
zmist ::
Uh, dve desetletji nazaj sem pričel z okušanjem distribucij, najprej SUSE, nato Pingo, Ubuntu, vmes taka in drugačna eksotika. Me niso prepričale. Ironično je bil najuspešnejši Microsoft z WSL, ki ga uporabljam sedaj.
Seveda. Microsoftova zgodba o uspehu, po tem, ko x firm packa s tipom softwara, ga oni speglajo in dajo ven. In potem pa pa Quattro Pro ipd. Tudi tukaj dvomim, da bo kaj drugace, medtem, ko razne distribucije salabajzijo in delajo sranje po userspacu, bo microsoft zadevo speglal, potem bojo pa spet vsi jokali kako so "pizde".
driver_x ::
No ja ... Službeno delam precej na Microsoftovih rešitvah, ki pa so daleč od tega, da bi bile speglane. Res je pa tudi, da so posamezne distribucije Linuxa še manj speglane ...
c3p0 ::
zmist ::
No ja ... Službeno delam precej na Microsoftovih rešitvah, ki pa so daleč od tega, da bi bile speglane. Res je pa tudi, da so posamezne distribucije Linuxa še manj speglane ...
Ja, saj to se je spremenilo. Linux distribucije niso postale nic boljse, je pa pri Microsoftu padel nivo kvalitete do te mere, da je prakticno ze vseeno kateri drek vzames. Oboje je polizdelek.
bluefish ::
Uh, dve desetletji nazaj sem pričel z okušanjem distribucij, najprej SUSE, nato Pingo, Ubuntu, vmes taka in drugačna eksotika. Me niso prepričale. Ironično je bil najuspešnejši Microsoft z WSL, ki ga uporabljam sedaj.Ko že omenjam Pingo. V omari se mi celo valja bukva o sistemu s priloženimi namestitvenimi CD-ji.
c0ck4m0u53 ::
Vidim, da nas je kar nekaj, ki imamo zelo lepe spomine na prve začetke. Tudi sam sem začel mislim, da leta 2007 z OpenSuse 10.2, potem kmalu prešel na turški Pardus (obe KDE), ki je bil zelo spedenan za svoje čase, morda tudi zato, ker je bil projekt državno podprt.
Potem, pa se je začelo obdobje renesanse z Archem ter sprva openbox potem, pa pekwm kot standalone floating wm. Danes ohranjam še eno namestitev arch + pekwm na predpotopnem netbooku iz leta 2009, bolj zaradi nostalgije, je pa celo še vedno up to date.
Na drugih dveh mašinah pa imam nameščena tiling wms; 1. arch + wayland + swaywm ter 2. void + herbstluftwm (Xorg server), oba za dušo, fun stuff.
Potem, pa se je začelo obdobje renesanse z Archem ter sprva openbox potem, pa pekwm kot standalone floating wm. Danes ohranjam še eno namestitev arch + pekwm na predpotopnem netbooku iz leta 2009, bolj zaradi nostalgije, je pa celo še vedno up to date.
Na drugih dveh mašinah pa imam nameščena tiling wms; 1. arch + wayland + swaywm ter 2. void + herbstluftwm (Xorg server), oba za dušo, fun stuff.
If citizens cannot trust that laws will be enforced in an evenhanded
and honest fashion, they cannot be said to live under the rule of law.
Instead, they live under the rule of men corrupted by the law. - Dale Carpenter
and honest fashion, they cannot be said to live under the rule of law.
Instead, they live under the rule of men corrupted by the law. - Dale Carpenter
bbbbbb2015 ::
Jaz sem si sicer instaliral Linusov Linux kernel, takrat sem honorarno delal v enem laboratoriju na faksu. Delal sem neke simulacije, pa sem rabil nek unix, da bi lahko delal doma.
Ugotovil sem, da je Linusov linux preveč rudimentalen, še prevedel sem si nekaj zraven, ne spomnim se točno, če file utils ali nekaj. Opustil sem vse skupaj in takrat končal simulacije na OS/2 Warp beta verziji, ki je bila zastonj, kasneje pa sem OS/2 Warp kupil.
Potem sem probal s Slackwareom, bilo nas je par somišljenikov, ki smo si delali PPP serverje, povezavo v Internet pa tako. S Slackwareom sem bil dolgo, samo instalacije in parametrizacija je bila zelo osnovna. Hitro si tudi kaj zafrknil, pa se mašina ni bootala. TCP/IP sem se naučil ob Slackware-u.
Potem je prišel RedHat Linux, na začetku sem rabil to, uporaba je bila nenormalno bolj elegantna, kot Slackware. Ko so privili uporabo, sem prešel na Fedora Linux. Fedora je potem postala hudo ekperimentalna, verzije so šle hitro ven, pa sem prešel na CentOS, ki je bil takrat 1 na 1 klon RHL. Sedaj je IBM naredil nekam čudno eksperimentalen, pa sem prešel na Oracle Linux.
To mi še služi sedaj in bom to rabil, dokler Oracle ne bo kaj kompliciral. Ubuntu in podobne nisem nikoli rabil. RedHat Linux oz. klon poznam do obisti, pred dvema letoma sem reševal eno čudno delovanje serverjev, ki so laufali na licenčni kopiji RHL. Edini sem ugotovil, kaj je narobe (TCP/IP slotov je zmanjkovalo, plus neki parametri v kernelu niso bili prav nastavljeni). Kolegov je bilo 10, vsi Ubuntu mojstri, pa nobeden ni ugotovil, kaj je narobe. Distribucijo ali poznaš v nulo za neko profesionalno delo ali pa bolje pustiti pri miru (oz.morda za tako neko sporadično rabo).
Ugotovil sem, da je Linusov linux preveč rudimentalen, še prevedel sem si nekaj zraven, ne spomnim se točno, če file utils ali nekaj. Opustil sem vse skupaj in takrat končal simulacije na OS/2 Warp beta verziji, ki je bila zastonj, kasneje pa sem OS/2 Warp kupil.
Potem sem probal s Slackwareom, bilo nas je par somišljenikov, ki smo si delali PPP serverje, povezavo v Internet pa tako. S Slackwareom sem bil dolgo, samo instalacije in parametrizacija je bila zelo osnovna. Hitro si tudi kaj zafrknil, pa se mašina ni bootala. TCP/IP sem se naučil ob Slackware-u.
Potem je prišel RedHat Linux, na začetku sem rabil to, uporaba je bila nenormalno bolj elegantna, kot Slackware. Ko so privili uporabo, sem prešel na Fedora Linux. Fedora je potem postala hudo ekperimentalna, verzije so šle hitro ven, pa sem prešel na CentOS, ki je bil takrat 1 na 1 klon RHL. Sedaj je IBM naredil nekam čudno eksperimentalen, pa sem prešel na Oracle Linux.
To mi še služi sedaj in bom to rabil, dokler Oracle ne bo kaj kompliciral. Ubuntu in podobne nisem nikoli rabil. RedHat Linux oz. klon poznam do obisti, pred dvema letoma sem reševal eno čudno delovanje serverjev, ki so laufali na licenčni kopiji RHL. Edini sem ugotovil, kaj je narobe (TCP/IP slotov je zmanjkovalo, plus neki parametri v kernelu niso bili prav nastavljeni). Kolegov je bilo 10, vsi Ubuntu mojstri, pa nobeden ni ugotovil, kaj je narobe. Distribucijo ali poznaš v nulo za neko profesionalno delo ali pa bolje pustiti pri miru (oz.morda za tako neko sporadično rabo).
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: bbbbbb2015 ()
filipk ::
Se pa spomnem, ko sva z bratom preko disket namestila Linux... nimam vec pojma kateri distro.
Na disketah sta bla, samo SLS in zgodnji Slackware, ce se prav spomnim.
Nekje par let kasneje je bil aktualen tudi mulinux. Deloval mi je presenetljivo dobro. Opustil sem ga zaradi disketne hitrosti ;).
Sam sem začel z Debianom in Fedoro, a uporabniku prijazna namestitev in dober prevod distribucije Mandrake me je enostavno ustavil pri iskanju.
Po spremembi imena v Mandriva je bilo nekaj časa turbulentno s to francosko firmo. A po stečaju je večina razvijalcev ustanovila neodvisno skupnost, naredila razcep in izbrala ime Mageia. Nedavno je bila izdana verzija 8. Teče lepo tudi tule na tem RPi 4 4GB. Res se pozna aktivna QA ekipa.
Pa vsak konkreten program ima hrošče, saj so ga pisali ljudje. A linux očitno ni kar tako, če teče na Top 500, večini telefonov, strežnikov in nasploh oblakov.
misek ::
bbbbbb2015 je izjavil:
RedHat Linux oz. klon poznam do obisti, pred dvema letoma sem reševal eno čudno delovanje serverjev, ki so laufali na licenčni kopiji RHL. Edini sem ugotovil, kaj je narobe (TCP/IP slotov je zmanjkovalo, plus neki parametri v kernelu niso bili prav nastavljeni). Kolegov je bilo 10, vsi Ubuntu mojstri, pa nobeden ni ugotovil, kaj je narobe. Distribucijo ali poznaš v nulo za neko profesionalno delo ali pa bolje pustiti pri miru (oz.morda za tako neko sporadično rabo).Po moje je v tem primeru šlo za boljše poznavanje networkinga pri tebi kot pri kolegih. In distribucija kot taka ni igrala posebne vloge. Tudi jaz sem pred leti rešil eno čudno delovanje na distribuciji, ki jo sploh nisem pretirano poznal, saj je šlo generičen problem.
Zimonem ::
Slackware bo pri meni vedno ostal zapisan kot računalniška pornografija. Gol , osnoven živalski. Razumljiv. Patrik je vedno preverjal pakete z vsemi opcijami, vsi ostali so razbijali zadeve. Privez Windowsih sem se jaz prebil hitreje čez dokumentacijo knjižnice kot kako je Debian ali rh sploh skompajliral zadevo.
johnnyyy ::
Začel z Mandrivo okrog 2002 pa mi neki ni sedla, pa sem ostal na Windowsih, potem sem poizkušal z SUSE kašno leto kasneje - tudi neuspešno. Okrog 2008 sem začel z Ubuntujem in mi je nekako šlo. Veliko sem skriptal in se ukvarjal s sistemsko administracijo in iz leto v leto sem bolj razumel GNU/Linux filozofijo. Danes uporabljam Ubuntu, Debian, Arch, CentOS, Yocto za osnovo pa največkat Gentoo.
PacificBlue ::
Leta 1998 sem si na svoj prvi PC VIA Cyrix MII, 64mb ram, 4gb hd namestil Red Hat. Tekom let sem preizkušal različne distribucije, zadnja leta pa uporabljam Mate Mint, ki mi za normalno uporabo nudi vse kar rabim.
opeter ::
Kaj ste takrat uporabljali? Jaz sem začel šele s Corel Linuxom, vendar kmalu prešel na Red Hat in nato leta 2000 na Suse.
Corel Linux* sem en čas poganjal ...
Res pa je, da sem vzporedno vedno uporabljal Mac računalnike (oz. na začetku klone), nekje od prve polovice 90-ih. Sicer ne tako dolgo kot Janša ali pa Jonas, vseeno pa se spomnim vseh tegob ipd.
To kar pa delajo danes ... eh.
Osebno sem vesel, da imamo vedno kakšne alternative, med drugim univerzalne formate, ki omogočajo, da lahko preklapljaš med programi/platformami brez večjih težav.
* takrat je Corel celo izdal svojo zbirko CorelDRAW Graphics Suite za Linux. Škoda, da niso vztrajali. No, če ne drugo, smo po dolgem desetletju ali dveh spet dobili Mac verzijo.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
c3p0 ::
Eno je to kar doma peglaš in neguješ (če), drugo pa produkcija, kjer boš eno uro dvignil 50 novih instanc in jih naslednjo uro, ko sprocesirajo jobe, ugasnil.
LightBit ::
driver_x ::
@opeter, Corel Linux je imel kar nekaj nestandardnih rešitev. Je pa imel med prvimi kolikor toliko urejen in dodelan namestitveni program. Meni je služil predvsem kot vstopnica v svet Linuxa.
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Vse najboljše, Linux!Oddelek: Novice / Operacijski sistemi | 19117 (15936) | Kenpachi |
» | Linux 24 let kasneje (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Operacijski sistemi | 40881 (35326) | Zvezdica27 |
» | Linux star 20 letOddelek: Novice / Operacijski sistemi | 6781 (4883) | darkolord |
» | Francoska policija s prehodom na Linux prihranila 50 milijonov EUR (strani: 1 2 3 4 … 8 9 10 11 )Oddelek: Novice / Ostala programska oprema | 69062 (58026) | Icematxyz |
» | Primerjava operacijskih sistemovOddelek: Operacijski sistemi | 4697 (4547) | ;-) |