Slo-Tech - Linux ne bi bil Linux, če ne bi vsake toliko časa v novih verzijah popravili še kakšnega antičnega hrošča. V novi verziji jedra Linux 6.2 so na primer popravili gonilnik za diskete, čeprav disket že desetletje skoraj nihče ne uporablja več, pred tremi leti pa so to funkcionalnost celo razglasili za opuščeno. A Denis Efremov je poslal pull request za svoj popravek v funkciji floppy_alloc_disk().
Gre za znanega hrošča, ki so ga popravljali že v preteklosti. Če je disketa pokvarjena in jo med poizkusom branja izvržemo, se gonilnik preneha odzivati. Nazadnje so to težave odpravili leta 2020 v Linuxu 5.11, a so v spomladi letos popravek odstranili zaradi drugih težav (neposredni dostop prek FDRAWCMD za nestandardne formate in zaščitene diskete). Zgodba ima sicer še daljšo brado, saj je Jiři Kosina že leta 2016 spisal prvi popravek, ki so ga tudi kasneje odstranili, lani pa še enega.
Da so diskete preživele tako dolgo, je pravzaprav neverjetno. Najbolj znan 3,5-palčni format s kapaciteto 1,4 MB so definirali že davnega leta 1987 in čeprav so kasneje pri IBM razvili 2,8-MB diskete, se slednje nikoli niso zares uveljavile. Enako velja za še večje, eksotične formate. Po drugi strani pa je klasični, dvostranski zapis z 80 sledmi in 18 sektorji na sled - torej 1,4 MB - preživel. In tako se še danes posodablja jedro, da bi zagotovili združljivost.
Ne mi rečt, da se ne skriva še kaj takšnega po vaših omarah? Ja kakšen IT-jevec pa ste
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
A kdo ve, kako se je reklo priključku za floppy? 40 in nato 80-žilni ATA je bil za diske. Za disketno enoto je bil z manj žilami, pa ne najdem uradnega naziva priključka.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
A kdo ve, kako se je reklo priključku za floppy? 40 in nato 80-žilni ATA je bil za diske. Za disketno enoto je bil z manj žilami, pa ne najdem uradnega naziva priključka.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
IDE je (bila) oznaka za Integrated Drive Electronic. Včasih so imeli diski namreč elektroniko posebej, tukaj je pa že vgrajeno v disk. ATA sicer izvira iz IBM-ove oznake za 16 bitni osebni računalnik (najprej je bil PC, potem je bil XT in nato AT. ATA pometni AT Attachment.
ATA je sicer samo preslikava 16 bitnega ISA vodila.
Floppy ima svoj standard, ni povezano (če prav vem gre za serijsko komunikacijo).
Včasih so imeli diski namreč elektroniko posebej, tukaj je pa že vgrajeno v disk. ATA sicer izvira iz IBM-ove oznake za 16 bitni osebni računalnik (najprej je bil PC, potem je bil XT in nato AT. ATA pometni AT Attachment.
Teh diskov izpred IDE se pa še spomnim. Posebej je bilo potrebno kupiti krmilnik, ker ga matične plošče po večini niso imele. Če se ne motim, je bilo na krmilniku pote potrebno nastaviti podatke o disku (število plošč, sledi in podobno).
Včasih so imeli diski namreč elektroniko posebej, tukaj je pa že vgrajeno v disk. ATA sicer izvira iz IBM-ove oznake za 16 bitni osebni računalnik (najprej je bil PC, potem je bil XT in nato AT. ATA pometni AT Attachment.
Teh diskov izpred IDE se pa še spomnim. Posebej je bilo potrebno kupiti krmilnik, ker ga matične plošče po večini niso imele. Če se ne motim, je bilo na krmilniku pote potrebno nastaviti podatke o disku (število plošč, sledi in podobno).
ja reklo se jim je kontrolerji :) si dal kartico v isa slot in priklopil do dva diska. En 40MB je bil za znoret velik!
