» »

Primerjava operacijskih sistemov

Primerjava operacijskih sistemov

norge18 ::

Čao!

Za seminarsko nalogo moram nardit primerjavo operacijskih sistemov in sicer Windows, Linux in Mac OS. Zanimajo me predvsem prednosti in slabosti posameznih sistemov, njihov kratek opis. Če ma kdo kj napisan na to temo bi mu bil res zlo hvaležen, drugač pa če je možn kakšen link dobit (po možnosti v slovenščini).

Hvala za odgovore!

;-) ::

LINUX!

Linux je Unix in ni Unix. Je Unix, saj upošteva določila POSIX ter se nasploh obnaša kot Unix, in ni Unix, saj je bil od začetka napisan na novo in ne vsebuje niti ene same programske vrstice iz sistema AT&T. Linux je popolnoma prosta izvedba določil POSIX z razširitvami System V in BSD, dosegljiva v izvorni in prevedeni obliki. Linux se lahko prosto razširja pod pogoji, navedenimi v GPL (lugos, 2004).


Linux je sam na sebi le jedro operacijskega sistema, tisti del, ki krmili strojno opremo, upravlja z datotekami in procesi. Obstaja več kombinacij Linuxa z naborom pripomočkov in namenskih programov, skupaj s katerimi predstavlja popoln operacijski sistem. Vsaka od teh kombinacij se imenuje distribucija Linuxa. Čeprav se ime Linux v ožjem pomenu besede uporablja le za označevanje jedra, pa z njim pogosto poimenujemo kar celoten sistem, zgrajen okrog jedra Linux.

Linux spada med prosto programje. Kopija prostega programa se lahko deli naokoli, vendar pod pogojem, da ji je priložena tudi izvorna koda, oziroma da je izvorna koda tudi dosegljiva. Kdorkoli je prosti program dodelal ali spreminjal, je zakonsko obvezan, da tudi dodelave in spremembe napravi dostopne pod enakimi pogoji.


Kako je nastal?

Osnovo, iz katere se je kasneje razvil Linux, je postavil profesor Andrew S. Tanenbaum na Free University of Amsterdam, kjer je študente učil razvoja operacijskih sistemov. Za učni pripomoček je profesor Tanenbaum razvil operacijski sistem Minix, ki je bil izpeljanka zaprtega sistema Unix. Operacijski sistem je bil zelo preprost in namenjen predvsem študiju, imel pa je eno posebnost in sicer prosto dostopno izvorno kodo (lugos, 2004).

Z minixom se je srečal Linus Torvalds (slika 5) z univerze v Helsinkih na Finskem, ki pa nad Minixom ni bil preveč navdušen in ga je želel izboljšati. Torvalds je iz nič napisal svojo različico Unixa in jo poimenoval Linux. 25 avgusta 1991 je Torvalds na takrat že priljubljeno novičarski skupino poslal sporočilo o svojem delu. Začel se je proces, ki ga Torvalds vsekakor ni mogel predvideti. Na pomoč so priskočili razni računalniški zanesenjaki, ki so sprožili enega največjih fenomenov v zgodovini računalništva. Lahko bi rekli, da se je sprožila verižna reakcija. Vsak je Linuxu dodal, kar je želel, in kvaliteta je rasla iz dneva v dan.

Še en vidik je, ki je pripomogel k neslutenemu razvoju Linuxa. To pa je internet. Izmenjava izvorne kode tega novega operacijskega sistema je potekala izključno preko tega novega medija, ki si je šele utiral pot med tedaj prevladujočimi mediji. Ravno zaradi načina širitve novega operacijskega sistema bi Linux lahko upravičeno imenovali »otrok interneta«.

Distribucije

Distribucij Linuxa je ogromno. Označene so s šiframi od 0.0.2 pa do 9.0.0 in še naprej. Ločimo lahko med prosto dostopnimi distribucijami Linuxa in pa tistimi, katere razvijajo komercialna podjetja, pri katerih moramo zanje plačati. Plačamo medij, dokumentacijo ali pa tehnično podporo. Poleg samega operacijskega sistema pa imajo distributerji Linuxa pravico priložiti tudi plačljivo programsko opremo.


Najbolj znani komercialni distributerji Linuxa so trenutno: Red Hat , SuSE, Mandrake , LindowsCom, Xandros in drugi. Vendar tudi večina komercialnih distributerjev plačljivih programov ne prilaga osnovni distribuciji in razvija ločene izdaje, katerim prilaga plačljivo programje.

Red Hat Linux

Za marsikoga so seveda najbolj zanimive nekomercialne distribucije Linuxa. Med najbolj znanimi so Debian, Slackware, Knoppix, Gentoo in Fedora. Vse naštete distribucije so na voljo popolnoma brezplačno.

Namestitev Mandrake Linuxa

Poleg prej omenjenih postajajo vedno bolj priljubljene posebne distribucije Linuxa, ki se jih požene kar z zgoščenk in jih ni treba namestiti na trdi disk. Tudi pri nas dobimo take distribucuje Linuxa in sicer pod imeni: Slo-Tech Gnu/Linux in Slix.

Gnu/Linux

Za katero distribucijo se bo kdo odločil, je stvar vsakega posameznika. Distribucije so si med seboj zelo različne, tako po obsegu kot tudi po namenu. Nekatere zavzemajo le en dober megabajt prostora druge gredo v gigabajte. Nekatere imajo preprosto namestitev, druge največ pozornosti posvečajo varnosti, spet tretje so prirejene za strežnike. Izbira je vsekakor pestra, kar pa je dobro, saj si distributerji vsaj na določenih področjih konkurirajo.

Namizno okolje Kde

Med najbolj priljubljenimi namiznimi okolji sta KDE (K Desktop environment, in GNOME (GNU NETWORK Object Model Environment,. GNOME je preglednejši in zato primernejši za začetnike. Sta pa obe okolji zelo prilagodljivi in se ju da povsem približati okolju Windows. Obe prej omenjeni okolji ponujata uporabnikom skoraj vsa orodja, si medsebojno konkurirata in se trudita, da bi bili na določenem področju najboljši. To je z vidika uporabnika pozitivno, ker ima večjo možnost izbire in s tem večjo garancijo za kakovost izdelka.
__________________________________________________________________

PRIMERJAVA MED LINUXOM IN MS WINDOWS

Linux, operacijski sistem za osebne računalnike, o katerem se zadnje čase veliko govori je konkurenca Windowsu. Njegova glavna prednost je ta, da je na razpolago brezplačno. Nobenih skritih pasti v drobnem tisku, nobenih licenc, nobenih štetij uporabnikov ... Linux je v zadnjem času morda ne najbolj razširjen sistem, zagotovo pa je najbolj popularen. Je tudi edini operacijski sistem, katerega letna rast števila uporabnikov, se podvoji hitreje kot prej omenjenim Microsoftovim izdelkom. Linux ima poleg svojih prednosti tudi slabosti, vendar pa je, navkljub temu, najprimernejša izbira tako za domači ali pisarniški računalnik, kot za večje strežniške sisteme.

Prednosti sistema Windows

Sistemu Windows se poznajo leta razvoja, izkušenj in sodelovanja z vrhunskimi strokovnjaki iz vseh področij, ki se odraža predvsem v prijaznosti do uporabnika. Gre za enostaven sistem, z dostopno pomočjo za pogoste težave in vprašanja, na katera se dobi zadovoljiva pojasnila celo preko telefona. Dostopnost sistema v slovenskem jeziku je za večino največja prednost. Pozabiti in zanemariti ne gre niti odličnega nabora aplikacij ter seveda podpore tako amaterskih kot profesionalnih razvijalcev s celega sveta, kar se odraža tudi skozi gonilnike za nove strojne komponente.

Slabosti sistema Windows

Žal pa je z leti, pričakovanjem navkljub, zanesljivost sistema še vedno vprašljiva, čeprav je napak manj kot v preteklosti. Tako se pojavlja možnost izgube podatkov, zaradi izgleda sistema pa je velikokrat zapostavljena funkcionalnost in zmogljivost. MS Windows sistem z novimi različicami samo raste in raste ter je vse bolj požrešen - tako za normalno delo potrebuje relativno zelo zmogljiv računalnik. Zaradi popularnosti in nekaterih rešitev je izpostavljenost virusom zelo velika, vgrajene zaščite proti njim pa ni. Sporno je tudi dejstvo, da je včasih potrebno kupiti celo nujne popravke, cena za nadgradnje pa ni veliko nižja od redne cene. Ostali minusi so še počasno odpravljanje napak, zaprtost sistema in občasno odstopanje od v svetu uveljavljenih standardov, ker Microsoft raje postavi svoje...


Prednosti sistema LINUX

Odlična funkcionalnost in zmogljivost sta osnovna aduta tega popolnoma 32-bitnega sistema. Sistem je brezplačno dostopen ne glede na število uporabnikov ali namen. Linux nudi toliko kot pač kdo potrebuje - minimalne strojne zahteve so računalnik 386 z 4 MB pomnilnika. Prav tako je že legendarna tudi popolna podpora uporabniku, ki je v največji meri dostopna v veliko različnih oblikah (interaktivni pogovor IRC, celotne knjige, pogosto zastavljena vprašanja in odgovori ter nasveti dostopni preko spletnih strani) preko Interneta. Zmožnost direktnega kontakta z razvijalci ob primeru zares nerazložljivih težav pa je pika na i. Prijazen in moderen grafični uporabniški vmesnik, ki ga še izboljšujejo in je delno že poslovenjen bo tako nove uporabnike, kot emigrante iz okolij Windows takoj navdušil. Imunost na viruse predstavlja dodatno mero vgrajene zaščite, manj skrbi pa povzroča tudi skrb za sistem sam, saj je le-ta po osnovni namestitvi že veliko varnejši kot ostali sistemi in primeren tudi za takojšnje delo v omrežju Internet brez skrbi vdora (Mele, 1999).


Slabosti sistema Linux

Do nedavnega relativno težavna namestitev še posebej za začetnike in laike. Vsekakor še vedno prisoten strah pred pomanjkanjem aplikacijami, vendar pa to ni več res - Linux ima zagotovljeno vsaj enega predstavnika za vsako zvrst programske opreme, za tisto najuporabnejšo - pisarniške pakete pa je izbira prav pestra. Podporo Linuxu so že lani napovedale vsi večje programske hiše, in prav to poletje so luč sveta ugledali tudi prvi predstavniki razvedrilnega programja - iger, ki jih do sedaj na tej platformi ni bilo (Mele, 1999).


Sistem Linux je torej zelo odprt in primeren za vse namene. Uporablja se ga lahko preko tekstovnega vmesnika ali preko grafičnega vmesnika kot v sistemu Windows, s premikanjem miške in ikon. Na razpolago je veliko popularnih aplikacij kot so pisarniški paketi, matematični programi, baze podatkov, preglednice ... Linux je praktično nastal s pomočjo interneta, zato tudi ne preseneča da je Internet tako rečeno v njegovih genih - povezljivost in odprtost sta dva aduta Linuxa, ki ju ne prekosi nihče. Enostavna je uporaba elektronske pošte, svetovnega spleta, nastavitev ISDN in modemskih povezav... Linux brez težav komunicira tudi z Windows 98, NT, 2000 in XP sistemi, lahko se pretvarja, da je tudi sam Windows sistem ter tako omogoča deljenje svojih datotek in souporabo svojega tiskalnika (Mele, 1999).

Linux lahko na računalniku tudi so-obstaja z ostalimi operacijskimi sistemi. Lahko ga namestimo ne le na lastni disk oz. particijo, temveč tudi v nek pod imenik na obstoječ disk na katerem je že nameščen MS Windows operacijski sistem. Ob zagonu računalnika, preko enostavnega menija, se pa izbere kateri operacijski sistem bo v uporabi.


Katerakoli verzija operacijskega sistema MS Windows ima žal to slabo lastnost, da ob prvi namestitvi deluje povprečno in ima marsikatero slabost, ter je res operativna šele po namestitvi dolge liste popravkov, na drugi strani pa imamo sistem Linux, ki je prosto dostopen, dosegljiv vsakomur preko Interneta ali preko razno raznih distribucij na CD-ROM-u z navodili, podporo in kar je najvažneje- dela (Mele, 1999).

TOREJ!!!!!!!!

Linux je prosto dostopen in nihče ni primoran registrirati svoje kopije pri centralnem organu, tako da je težko oceniti, koliko ljudi uporablja Linux. Več podjetij živi izključno od prodaje in podpore za Linux, pri tem pa relativno zelo majhen delež vseh uporabnikov uporablja te storitve. Z vidika uporabnika je važno, da bo v prihodnosti imel možnost izbire, ne le pri nabavi strojne opreme, ampak tudi pri odločitvi kateri operacijski sistem bo poganjal njegov računalnik. Za razvoj, kot tudi za uporabnika noben monopol ni dober in samo upamo lahko, da se bo prevlada operacijskega sistema MS Windows kmalu končala.



o macu pa kr sam googlaj:D :D :D

christooss ::

GNU/Linux prosim lepo in ne samo Linux. Linux je samo Jedro :P

EDIT: Super post :)
Zakaj je nebo modro? Da imamo lahko sladoled Modro Nebo

Zgodovina sprememb…

BigWhale ::

Hm, si to napisal ali prepisal?

;-) ::

To sm jaz mel za domačo nalogo...zarad bolanega profesorja.
copy/paste z neta..:D

BigWhale ::

Drugic se vir napisi, ce podajas tak 'citat'.

;-) ::

Vem ka delam..ni glih citat, je spremenjeno neka.... v orginalo so slike pa veliko več!
vira pa nevem PM!
C:\Documents and Settings\4Ever\My Documents\linux.doc
srečn:D :D


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Najprimernejši OS za moj PC

Oddelek: Operacijski sistemi
303226 (2534) bluefish
»

Linux-Začetnik (strani: 1 2 )

Oddelek: Operacijski sistemi
9920728 (18003) 5er-->
»

grammar nazi tema

Oddelek: Loža
283184 (2416) steev
»

Mandrakelinux 10.0 za AMD64 (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
614441 (4441) Poldi112
»

SUSE LINUX 9.0 (strani: 1 2 )

Oddelek: Operacijski sistemi
623664 (2652) Gandalfar

Več podobnih tem