» »

ESA podpisala ključne pogodbe za razvoj in uvajanje novih tehnologij

ESA podpisala ključne pogodbe za razvoj in uvajanje novih tehnologij

struktura odprav čolniča Space Rider

vir: ESA

motor na metan Prometheus

vir: ESA
ESA - Prva polovica decembra je bila za razvojne ambicije Evropske vesoljske agencije nadvse živahna. Dorečene so bile podrobnosti razvoja mini raketoplana Space Rider in demonstratorja tehnologij večkratne uporabnosti raket Themis; kakor tudi financiranje izstrelišča v Kourouju in še kaj.

Ariane 6 in Vega-C nista edina nova stroja, na katera v tem desetletju stavi Evropska vesoljska agencija. Leta 2015 je bil na raketi Vega uspešno izstreljen demonstrator tehnologije raketnih čolničev Intermediate eXperimental Vehicle (IXV). Na podlagi tega 5-metrskega plovila sedaj nastaja konkretni prototip čolniča brez posadke, Space Rider. Robotsko plovilo velikosti "dveh polkombijev" bo podobno ameriškemu X-37B in bo imelo tovorni prostor velikosti 1200 litrov ter nosilnosti 800 kilogramov, namenjeno pa bo nekajmesečnim odpravam v Zemljino krožnico. Pri manevriranju naj bi mu na velikem delu poti pomagal servisni modul, zasnovan na Vegini usmerni stopnji za satelite AVUM. ESA in proizvajalca Thales Alenia Space Italy ter Avio so podpisali podgodbi v skupni vrednosti 167 milijonov evrov, za sestavo in prvi polet Space Riderja (strošek rakete sem ni vštet). Krstno izstrelitev naj bi na raketi Vega-C izvedli v letu 2023.

Druga, dolgoročno precej pomembnejša tehnologija za ponovno uporabo, pa so nosilne rakete z zmogljivostjo pristajanja potisnih stopenj, kjer je SpaceX kratkovidni evropski raketni industriji močno pomešal štrene. Razkorak bodo skušali premostiti z demonstratorjem Themis, 30 metrov dolgo in 3,5 metra široko raketo Arianespacea, ki jo bodo poganjali trije motorji na metan Prometheus. Pred dnevi je bila tako podpisana pogodba v višini 33 milijonov evrov, za prve faze preizkusov. To vključuje statične prižige motorjev Prometheus v letu 2021 v Franciji in pa talne priprave na poskoke, ki naj bi jih leto zatem izvajali v švedski Kiruni. Zatem naj bi sledile konkretnejše izstrelitve in leta 2025 naposled pristanek na pomorski platformi. Je pa treba poudariti, da je Themis šele demonstrator in ne prototip, kajti dejansko uporabne rakete te sorte verjetno ne bomo videli pred letom 2030, kar pomeni, da bo ob predvidenem poteku programa SpaceX še desetletje brez pravega evropskega konkurenta.

Še dlje v prihodnost bržkone sega uporaba "dihajočih" raketnih motorjev (air-breathing rocket engine), ki v gostejši atmosferi uporabljajo kisik iz ozračja, v redkejši pa preklopijo na oksidant, ki ga tovorijo s seboj. ESA se je tu povezala z britansko firmo Reaction Engines in sofinancirala študijo njihovega motorja SABRE (Synergistic Air-Breathing Rocket Engine). Še vedno gre za teoretične raziskave, kajti testne polete lahko pričakujemo šele do leta 2030, medtem ko v praksi trenutno preizkušajo šele posamezne podsklope motorja. Razen tega so v Arianespace objavili poročilo o nedavnem propadlem poletu Vege, kjer se je potrdilo, da so narobe zvezali električne kable. Vrnitev na uspešne tirnice naj bi sledila v prvih mesecih prihodnjega leta. ESA in Francoska vesoljska agencija CNES sta obenem dorekli financiranje izstrelišča Kourou do leta 2024, kar je zelo pomembno v luči dejstva, da ga bo potrebno posodobiti in prirediti za skorajšnje izstrelitve raket Vega-C in Ariane 6.

4 komentarji

mrTwelveTrees ::

Medtem bodo pa Američani že na Marsu. :))

klinker ::

Hja, malo smo v zamudi. Marsikje sicer, a nekje se pac mora zacet.

pegasus ::

+1 za Sabre. Ekipa okrog njega si zasluži vse pohvale.

Ni še nobene novice o evropskih željah po alternativi Starlinku? :)

Val202 ::

pegasus je izjavil:


Ni še nobene novice o evropskih željah po alternativi Starlinku? :)


Dvomim, da ima EU sploh želje po satelitskem internetu. Konec koncev je Inmarsat evropska družba (no, vsaj še nekaj dni) in izvaja velikanski monopol na tem področju. Po drugi strani pa v EU ni toliko področij, da do tja ne bi speljali mobilnega omrežja. Seveda vem, da že v Sloveniji nekateri živijo v krajih, kjer mobilnega signala skoraj ni oz. je tako šibak, da kakršenkoli internet niti ne deluje. Vseeno pa je veliko lažje skopati jarek ali pa namestiti mikrovalovne povezave do takih krajev kot pa vzdrževati satelitsko omrežje in plačevati za prevoz v vesolje.

Po mojem mnenju bo Starlink tudi deloval v EU in tisti, ki ga bo potreboval, ga bo pač naročil. EU ne rabi alternative, ker to ne predstavlja vojaške ali politične slabosti. Večina ima internet na kablovju in tisti promil prebivalstva EU, ki bo dostopal do interneta preko Starlink-a ni kritičen iz vidika teh področij (tj. vojaškega in političnega).


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

ESA prejela največji proračun doslej

Oddelek: Novice / Ostale najave
163412 (1932) MrNighthawk
»

Buran - Sovjetski space shuttle

Oddelek: Znanost in tehnologija
374626 (3155) Okapi
»

Raketo Antares ob izstrelitvi razneslo (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
5016048 (13795) 7982884e
»

Elon Musk - prihodnost raziskovanja vesolja?

Oddelek: Znanost in tehnologija
289672 (7305) DarkSite

Več podobnih tem