SpaceXovi Falconi 9 so z drastičnim nižanjem cene poletov v Zemljino orbito, ki je v mnogočem posledica večkratne uporabnosti prve postisne stopnje, pošteno premešali štrene na svetovnem tržišču izstrelitev. Agencije in podjetja po svetu si mrzlično prizadevajo skonstruirati konkurenčne cenejše rešitve, kot je na primer evropska Vega-C. Japonska vesoljska agencija JAXA je v zadnjem desetletju v sodelovanju z Mitsubishi Heavy Industries razvila raketo H3, naslednico uveljavljene H2-A, in zanjo potrošila preračunano okoli poldrugo milijardo evrov. Osrednja novost glede na predhodnico je nov motor prve potisne stopnje, LE-9, ki golta mešanico tekočih vodika in kisika. LE-9 je kar približno za tretjino močnejši od starejšega motorja LE-7A in bi v konfiguraciji s tremi motorji v prvi potisni stopnji omogočal polete brez stranskih potisnikov. A njegov razvoj ni potekal brez prask in je doslej že botroval prekinjenim poskusom izstrelitev.
Toda na prvem dejanskem poletu rakete H3, ki so ga izpeljali v torek zgodaj zjutraj po našem času, sta oba motorja LE-9 delovala brez napak in raketa se je ob 2:38 dvignila z izstrelišča Tanegashima. Problem je nastal dobrih pet minut po izstrelitvi, ko se je prva potisna stopnja že odklopila in bi se moral prižgati motor druge, LE-5B. To se ni zgodilo in malce pozneje je moral nadzorni center sprejeti odločitev za samouničenje. S tem je klavrno usodo doživel tudi tovor na raketi, 3-tonski državni satelit Advanced Land Observing Satellite-3. Japonci se trenutno trudijo ugotoviti, kaj je bil vzrok odpovedi motorja, a tudi ko bodo napako odpravili in bo H3 zaživela, je pred njo zahtevna prihodnost. S ceno 51 milijonov evrov na polet jo čaka boj na nož s falconi in drugimi rešitvami z večkrat uporabnimi potisnimi stopnjami, ki vznikajo širom sveta.
