Slo-Tech - Prvikrat je poizkusila poleteti junija 1996, a ni šlo po načrtih. Tudi vdurgo, leto pozneje, vzlet ni uspel brez napake. Nato pa je šlo kot po maslu in do danes je Ariane 5 vzletela 116-krat. Velika večina izstrelitev je bila uspešnih, s čimer je evropskim državam zagotavljala zanesljivo dostavo tovora v orbito. Njeni potniki so bili tudi Herschel, Planck, Rosetta in JUICE, pa tudi teleskop James Webb. A sčasoma se vse stvari končajo.

Ariane 5 bo zadnjikrat poletela danes zvečer, ob 23.30 po slovenskem času se odpre poldrugo uro dolgo okno, ko bo z izstrelišča v Francoski Gvajani v vesolje ponesla francoski vojaški satelit za telekomunikacije in nemški geostacionarni satelit za civilne telekomunikacije. Kaj sledi sedaj?

Da Ariane 5 ne bo mogla leteti v nedogled, je postalo jasno že pred desetletjem. Modernejše rakete so pač učinkovitejše in cenejše. Logična naslednica je Ariane 6, ki bo bržkone nared šele po prihodnjem poletju. S tem je Evropa v neprijetnem položaju, ko je leto...

Spaceflight Now - V torek je japonska vesoljska agencija opravila prvo izstrelitev nosilne rakete H3, s katero bodo skušali na tržišču konkurirati v prihodnosti. Toda preizkus je propadel, po tem ko se ni prižgal motor druge stopnje.

SpaceXovi Falconi 9 so z drastičnim nižanjem cene poletov v Zemljino orbito, ki je v mnogočem posledica večkratne uporabnosti prve postisne stopnje, pošteno premešali štrene na svetovnem tržišču izstrelitev. Agencije in podjetja po svetu si mrzlično prizadevajo skonstruirati konkurenčne cenejše rešitve, kot je na primer evropska Vega-C. Japonska vesoljska agencija JAXA je v zadnjem desetletju v sodelovanju z Mitsubishi Heavy Industries razvila raketo H3, naslednico uveljavljene H2-A, in zanjo potrošila preračunano okoli poldrugo milijardo evrov. Osrednja novost glede na predhodnico je nov motor prve potisne stopnje, LE-9, ki golta mešanico tekočih vodika in kisika. LE-9 je kar približno za tretjino močnejši od starejšega motorja LE-7A in bi v konfiguraciji s tremi...

Space News - Ameriško zagonsko raketno podjetje Astra tudi v tretje ni uspelo doseči Zemljine krožnice; toda tokratni poskus je zanimiv predvsem z vidika tega, da je poskrbel za veliko pogrizenih nohtov vseh, ki so ga spremljali v živo.

Manjša zasebna raketna podjetja že nekaj časa širom sveta poganjajo kot gobe po dežju, saj se upravičeno nadejajo kosa pogače izstrelitev v vesolje, ki se množijo zavoljo skokovite rasti števila satelitov, ki jih pošiljamo tja gor. Medtem ko Rocket Lab že opravlja komercialne polete, pa množico drugih, kot so Firefly, Relativity Space in Astra, prvi uspešni polet v orbito še čaka. Med naštetimi je Astra temu mejniku najbližje, zanimiva pa je tudi zaradi hitrosti, s katero se mu je približala. Ameriško podjetje je bilo ustanovljeno leta 2016; že dve leti kasneje je prvi prototip švignil z izstrelišča, sicer ne prav visoko. Prvi orbitalni polet je bil mišljen že za konec lanskega leta. Firma se je usmerila v transport majhnih satelitov z maso do 150 kilogramov,...

ESA - Prva polovica decembra je bila za razvojne ambicije Evropske vesoljske agencije nadvse živahna. Dorečene so bile podrobnosti razvoja mini raketoplana Space Rider in demonstratorja tehnologij večkratne uporabnosti raket Themis; kakor tudi financiranje izstrelišča v Kourouju in še kaj.

Ariane 6 in Vega-C nista edina nova stroja, na katera v tem desetletju stavi Evropska vesoljska agencija. Leta 2015 je bil na raketi Vega uspešno izstreljen demonstrator tehnologije raketnih čolničev Intermediate eXperimental Vehicle (IXV). Na podlagi tega 5-metrskega plovila sedaj nastaja konkretni prototip čolniča brez posadke, Space Rider. Robotsko plovilo velikosti "dveh polkombijev" bo podobno ameriškemu X-37B in bo imelo tovorni prostor velikosti 1200 litrov ter nosilnosti 800 kilogramov, namenjeno pa bo nekajmesečnim odpravam v Zemljino krožnico. Pri manevriranju naj bi mu na velikem delu poti pomagal servisni modul, zasnovan na Vegini usmerni stopnji za satelite AVUM. ESA in proizvajalca...

Ars Technica - SpaceXu je ponoči v Boca Chici uspelo grob prototip Starshipa, SN5, končno odlepiti od tal in uspešno izvesti vzlet do višine 150 metrov ter pristanek.

SpaceX te dni novice polni predvsem spričo uspešne izstrelitve s človeško posadko in pa nadležnih komunikacijskih satelitov, toda Elon Musk in druščina obenem zrejo že daleč naprej. Tam v daljavi se izrisuje vesoljska ladja Starship, ki jo SpaceX snuje za polete s posadko na Luno, Mars in morda še dlje. Njen razvoj je precej samosvoj, saj so se v ameriški firmi odločili za zelo hitro in množično testiranje mnogoterih prototipov, namesto previdnejšega in bolj premišljenega postopka, kot je to sicer v navadi pri razvoju vesoljskih plovil. S tem se nadejajo hitrejšega razvoja, ki pa je hkrati tudi bolj tvegan: dva prototipa sta tako v preteklih mesecih že končala v eksploziji ter imploziji. In pa - ker so omenjeni prototipi kar se da okleščeni, so starshipi trenutno videti kot predimenzionirani bojlerji, saj vsebujejo zgolj en motor...

ESA - Na sestanku v Sevilji je svet ministrov držav članic Evropske vesoljske agencije sprejel doslej najbolj zajeten proračun, v višini slabih 14,4 milijarde evrov. S tem je zagotovljeno financiranje vseh zastavljenih projektov, s čimer se ESA odločneje sooča z na novo pognano vesoljsko tekmo med velesilami in uspešnimi zasebnimi podjetji, kot je SpaceX.

Vzpenjajoče se privatne firme, kot so Space X, Blue Origin in Virgin Galactic, pa zagnana Kitajska, ki je letos s 27 izstrelitvami od vseh v orbito poslala največ plovil, so pričele pošteno hoditi v zelje starim igralcem na področju vesoljskih poletov, kamor sodi tudi Evropska vesoljska agencija (ESA). Evropske države so se tega očitno naposled zavedle, kajti ta konec tedna so na sestanku Space19+ v Sevilji sprejele rekorden proračun za Eso, v višini nekaj manj kot 14,4 milijarde evrov, oziroma štiri milijarde več od prejšnjega, s katerim jim v letu 2016 ni uspelo pokriti vseh potreb. ESA financiranja ne sprejema vsakoletno kot NASA,...

Slo-Tech - Evropska komisija je namenila tri milijone evrov za začetek evropskih raziskav delovanja in izdelave nosilnih raket za večkratno uporabo, pri čemer prav nič ne skrivajo, da skušajo čim hitreje skopirati SpaceXov recept.

Medtem ko v Združenih državah in na Kitajskem poteka živahna tekma med zasebnimi podjetji, ki si prizadevajo revolucionarno zmanjšati stroške poletov v vesolje, Evropa in Rusija še naprej pohlevno pitata monopolni firmi Arianespace in Roscosmos. Lanski pomilovanja vredni intervju s šefom ArianeGroupa Alainom Charmeaujem v Der Spieglu je boleče pokazal, da se Francozom...

Space News - NASA je sporočila, da so testne izstrelitve raket s kapsulama za astronavte Crew Dragon in CST-100 Starliner prestavljene še za približno mesec dni.

Konec tega leta se izteče pogodba, ki jo ima ameriška vesoljska agencija NASA z ruskim Roscosmosom za rabo kapsul Soyuz za transport ljudi na Mednarodno vesoljsko postajo. Za njihovo nadomestilo je že pred petimi leti izbrala komercialni firmi SpaceX in Boeing, ki naj bi po prvotnih željah tovrstne kapacitete pripravili leta 2015, kar pa se zaradi vrste težav pri razvoju ni zgodilo. Načrtovani preizkusi so se nato premaknili najprej v leto 2017, pa 2018 in naposled 2019, ko naj bi SpaceX prvi testni polet brez posadke opravil 7. januarja ... kar je bilo prestavljeno na 17. januar ... in nato na 23. februar. A tudi...

Slo-Tech - Danes je pekinški start-up LandSpace poizkušal doseči orbito s tovorom na raketi Zhuque-1, ki pa je odpovedala, zato se je prva kitajska zasebna izstrelitev izjalovila. Raketo so izstrelili iz centra v puščavi Gobi v bližini mesta Jiuquan, ki se redno uporablja za pošiljanje tovora v nizke in srednje orbite. Raketa je uspešno poletela, a ni dosegla želene orbite.

Težava se je pojavila v tretji stopnji, medtem ko sta prvi dve delovali brezhibno, zaradi česar LandSpace izstrelitev še vedno opisuje kot uspeh. Na raketi je bil satelit, ki bi zagotavljal televizijski signal kitajske državne televizije CCTV. Kot kaže, je tovor izgubljen. Zanimivo je, da je LandSpace za prvo izstrelitev v orbito uporabil pravi tovor, saj običajno prvi poleti v vesolje peljejo zgolj...