Novice » NWO » Odprta koda v javni upravi, tri leta kasneje
destroyer2k ::
Samo to bom rekel, tisti ki jamrajo da linux ni stabilna ali enostavna platforma zakaj je eden naših največjih firmah v sloveniji na linux platformi pa nimajo teh problemov?
Aja podjetje je PETROL.
Aja podjetje je PETROL.
tralala2 ::
In težav ni bilo nikoli več...
Torej ker IIS ne dela. No to ne drzi ker ga vseeno uporablja preveč ljudi, kar si opisal je nekaj zaradi česar ga nihče več ne bi uporabljal.
Ampak čisto resno sprašujem, kaj imate proti IISju, jaz sem se ga leta nazaj prenažrl ko sem pisal nek isapi extension ampak nekih field izkusenj pa nimam, tako da me cisto iz firbca zanima kaj je narobe.
destroyer2k je izjavil:
Samo to bom rekel, tisti ki jamrajo da linux ni stabilna ali enostavna platforma zakaj je eden naših največjih firmah v sloveniji na linux platformi pa nimajo teh problemov?
Aja podjetje je PETROL.
Njih vprašaj. Ne najdem preseka med tem da je linux nedodelan in kaotičen in tem da ga Petrol uporablja. Mi ga lahko razložiš?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: tralala2 ()
kitaj ::
Ker pač tale zgodba je sicer lepo... samo je na nivoju "moja babica uporablja Linux" zgodbic, ki ... nekak nimajo veze z organizacijo celostnega prehoda a ne?
Večina IT-ja v javni upravi je sestavljena na nivoju "moja babica uporablja Linux". Vsaka enota, ki ima zaposleno "babico" z nazivom "vodja IT službe" se je in se še vedno, brez obzira na vse ostale, odloča sama in od najcenejšega ponudnika kupuje slabe rešitve.
Prihranki, ki bi jih dosegli z uvedbo proste programske opreme bi lahko služili kot spodbuda za začetek konsolidacije in migracije na učinkovit IT sistem, ki bi bil zgrajen tako, da je uporaba le tega neodvisna od OS-a, ki ga uporabnik (zaposleni in stranke) uporablja.
smash ::
ne predstavljam si da bi kdorkoli lahko na hojladri zamenjal sistem, saj je na neko platformo vezano toliko nekih integracijskih rešitev (sploh v javni upravi, kjer se mesečno pletejo nove in nove rešitve z vsemi možnimi sistemi), da glava boli, niti sami ne vedo kaj točno vse laufa in kako deluje....zato je strošek prehoda en velik X faktor, atomska bomba, ki lahko odnese vse pred seboj
Izbeglica ::
Matthai, koliko imaš uporabnikov? Ker pri nas si česa takega ne bi znal predstavljat.
V bistvu imate totalno nestandardizirano okolje, kar pa tudi ni več ravno poceni, v trenutk, ko imaš več kot 50 uporabnikov.
Sicer je pa debata Win vs Linux v JU popolnoma brezvezna iz stroškovnega vidika. Namreč, dokler imamo notri Z/OS je denarja še več kot dovolj.
V bistvu imate totalno nestandardizirano okolje, kar pa tudi ni več ravno poceni, v trenutk, ko imaš več kot 50 uporabnikov.
Sicer je pa debata Win vs Linux v JU popolnoma brezvezna iz stroškovnega vidika. Namreč, dokler imamo notri Z/OS je denarja še več kot dovolj.
Mavrik ::
Matthai - saj je lepo in prav, samo kako je tale tvoja "home-made" rešitev scalable? A bo v vsaki pisarni po novem heker, ki bo vzdrževal opremo, ker ste vse stvari z remote managementom menjali za domače rešitve?
V bistvu je bolj scalable kot Microsoft rešitve. Po moji oceni bi sistem komot prenesel bistveno povečanje organizacije.
Po enem letu prehoda je težav bistveno manj. Sodelavec, ki je bil prej Windows-only admin pa čisto lepo dela z novim sistemom. Je pa res, da se je bil pripravljen učiti.
P. S. Za Supervizor ali spletno stran si sploh ne predstavljam, da bi tekla na IIS.
W7 se prijavljajo v Windows domeno, ki pa teče na Sambi. Maci in Linux pa se ne prijavljajo v domeno.
Torej če te prav razumem:
1.) Odpustili ste zunanjo firmo in zdaj sami zapravljate čas z vzdrževajem sistema - torej prihranek ni prišel s strani licenc OSa ampak z manjšanjem učinkovitosti delavcev.
2.) Nov sistem niti približno ni funkcionalno ekvivalenten ampak ste šli s centralno vodenega sistema v dejansko "domači računalniki do katerega morm vedno it" sistem
3.) Menjali ste profesionalno mrežno opremo z mrežno opremo namenjeno domači uporabi z manj zagotovljene zanesljivosti in spet brez centralnega upravljanja
4.) Nimaš pojma kaj pomeni scalability
5.) Kot nekdo, za katerega se je že velikokrat dokazalo, da nimaš kaj veliko pojma o Windows sistemih, se greš oceno delovanja spletnega strežnika, ki ga niti ne poznaš (Supervizor bi delal lepo tudi na IIS strežniku, tako da prosim ne takih neumnosti trosit, ker si zbijaš kredibilnost.)
Resno upam, da argumenti, ki se uporabljajo s strani OSS communitya niso tako slabi, ker tako očitno slabe rešitve pač ne moreš propagirati. Jaz si res želim da bi nehali propagirati OSS v JU kot da boš stvari nameščal in upravljal kot tvoj babicin desktop računalnik.
Še enega DURS/zdravstvo fiaska ne rabimo.
The truth is rarely pure and never simple.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Mavrik ()
jan_g ::
Vsako programsko opremo je mozno narociti z zahtevo, da deluje na vseh vecjih platformath - desktop (win, macosx, linux), mobile (android, ios, wp), in tako naprej. Ampak obicajno stane izdelava nekajkrat vec (tudi iz stalisca nadaljne podpore, popravkov, ...). In je potem na narocniku, da se odloci, kaj je prioriteta.
tony1 ::
Skratka, zadeva zdaj dela brez da bi jaz spremenil eno vrstico konfiguracije networking opreme. Kaj pa vem, morda so vmes kaj počarali marsovci, pa ne tisti z Redmonda...
LuiIII ::
@Mavrik: Po vsem kar si napisal vidim, da bo moje podjetje definitvno najelo nekoga kova Matthai, če ne celo njega samega za ureditev tovrstnih zadev. Glede datotečnih, backup strežnikov in bolj job dedicated workstationov smo pa tako ali tako že na odprtokodnih rešitvah. Glavna razloga sta: razmerje med varnost/cena in fleksibilnost.
Mavrik ::
@Mavrik: Po vsem kar si napisal vidim, da bo moje podjetje definitvno najelo nekoga kova Matthai, če ne celo njega samega za ureditev tovrstnih zadev. Glede datotečnih, backup strežnikov in bolj job dedicated workstationov smo pa tako ali tako že na odprtokodnih rešitvah. Glavna razloga sta: razmerje med varnost/cena in fleksibilnost.
Še boljše je, če se sam usedeš za vsak računalnik in inštaliraš Linux gor. Boš še prišparal tisti strošek, če se že gremo slovensko podjetniško mentaliteto.
Medtem ko čakaš, boš mogoče imel dovolj časa, da boš pogruntal kaj sem hotel povedati... čeprav se mi zdi da se našim dvornim pijavkam lahko samo smeji ob takih izjavah.
Vsako programsko opremo je mozno narociti z zahtevo, da deluje na vseh vecjih platformath - desktop (win, macosx, linux), mobile (android, ios, wp), in tako naprej. Ampak obicajno stane izdelava nekajkrat vec (tudi iz stalisca nadaljne podpore, popravkov, ...). In je potem na narocniku, da se odloci, kaj je prioriteta.
Tole je v času spletnih aplikacij in prenosljive Java programske opreme pač totalna neumnost.
Kaj takega lahko izjaviš samo, če si:
1.) Nesposoben
2.) Nategun, ki hoče 3x zaračunati za stvar, ki stane bistveno manj
3.) Nategun, ki ima kaj za pridobiti z vendor-lockinom na en OS
Še AAA igre ne stanejo 3x toliko za prenosljiv razvoj, ne pa poslovne aplikacije in dokumentni sistemi. Samo pač mora biti razvijalec dovolj sposoben in izobražen, da ne gre prenosljivega softwara razvijat z Microsoft programskimi jeziki a ne?
The truth is rarely pure and never simple.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Mavrik ()
jan_g ::
Ne, ni neumnost. Se hipsterski startupi, kjer delajo inzenirji odprtega duha, imajo pogosto velike tezave zagotoviti, da njihov produkt deluje na vseh glavnih mobilnih platformath ali na vseh browserjih. Ja, in si mores misliti, v letu 2013/14 in v casih spletnih aplikacij in Java programske opreme. In kompleksnejsa kot je resitev, tezjo je zagotoviti, da deluje kot je treba na razlixnih platformah. Tudi AAA igre zelo pogosto ne delujejo povsod. Kaj pogosto, v 99%.
tralala2 ::
Tole je v času spletnih aplikacij in prenosljive Java programske opreme pač totalna neumnost.
Kaj takega lahko izjaviš samo, če si:
1.) Nesposoben
2.) Nategun, ki hoče 3x zaračunati za stvar, ki stane bistveno manj
3.) Nategun, ki ima kaj za pridobiti z vendor-lockinom na en OS
Še AAA igre ne stanejo 3x toliko za prenosljiv razvoj, ne pa poslovne aplikacije in dokumentni sistemi. Samo pač mora biti razvijalec dovolj sposoben in izobražen, da ne gre prenosljivega softwara razvijat z Microsoft programskimi jeziki a ne?
Torej tu tiči zajec. Ne gre se za najbolj učinkovito rešitev ampak preskok naročanja na skriptne rešitve. Lepa. Da bo zares pošteno, se prepove uporabo neliberalnih licenc, npr GPL kode, ker prinaša obveznosti ki lahko povzročijo vendor lock in, saj morda vseeno nočeš sharat kode za katero si plačal še z ostalimi. AGPL/GPL 3 pa je izrecno prepovedan. Fine with me, razen forsiranja skriptnih rešitev ampak saj dejansko brez tega redko kdo še zna kaj narediti.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: tralala2 ()
LuiIII ::
@EURMavrikEUR: Ne boš verjel ampak imam kar nekaj izkušenj z nekaj večjimi firmami (z reputacijo), ki ponujajo tovrstne rešitve in ko mi nekdo (pravzaprav dva) štelata en teden zadeve kot so domena, migracija exchange serverja na novejšo verzijo in podobne malenkosti (za 25 userjev je to priznajmo si malenkost) in to na ustreznem HW, na katerem so barbone zadeve porihtane, mi odnese vse ventile. Še toliko bolj ker je njihova tovrstna storitev nekje ranga 5kEUR in navzgor. In ko firmo vprašaš kaj narediti, če bi npr. rabil malo večje podatkovne tokove (nič hudo eksotičnga ampak npr. 1GB/s) ti začnejo bluziti, da to pa se res še ne rabi, pa da je to itak predrago,... Pa kdo se bo še hebal z MS rešitvami?! Pa ko mi VM za Exchange zahteva za minimalca 12GB RAM in to za 25 userjev! Pa ni problem v RAM-u, ampak v principu da ne podpiram bloatwarea.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: LuiIII ()
technolog ::
@jan_g:
Mobilne platforme so nekaj drugega. Tukej je nemogoče zagotovit isti experience povsod. Ampak mi govorimo o desktop / web aplikacijah.
Na drugem polu je poskrbet da bo enako delovalo na vseh modernih browserjih (za trenutek privzamem, da IE ni moderen browser) ena najlažjih stvari v 2014. Včasih je bil problem ja, samo že par let ni več tako.
LuiIII:
Sicer zaprta oprema ne pomeni nujno bloata, poglej recimo javo EE, je pa to res v večini primerov.
Mobilne platforme so nekaj drugega. Tukej je nemogoče zagotovit isti experience povsod. Ampak mi govorimo o desktop / web aplikacijah.
Na drugem polu je poskrbet da bo enako delovalo na vseh modernih browserjih (za trenutek privzamem, da IE ni moderen browser) ena najlažjih stvari v 2014. Včasih je bil problem ja, samo že par let ni več tako.
LuiIII:
Sicer zaprta oprema ne pomeni nujno bloata, poglej recimo javo EE, je pa to res v večini primerov.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: technolog ()
Mavrik ::
@EURMavrikEUR: Ne boš verjel ampak imam kar nekaj izkušenj z nekaj večjimi firmami (z reputacijo), ki ponujajo tovrstne rešitve in ko mi nekdo (pravzaprav dva) štelata en teden zadeve kot so domena, migracija exchange serverja na novejšo verzijo in podobne malenkosti (za 25 userjev je to priznajmo si malenkost) in to na ustreznem HW, na katerem so barbone zadeve porihtane, mi odnese vse ventile. Še toliko bolj ker je njihova tovrstna storitev nekje ranga 5kEUR in navzgor. In ko firmo vprašaš kaj narediti, če bi npr. rabil malo večje podatkovne tokove (nič hudo eksotičnga ampak npr. 1GB/s) ti začnejo bluziti, da to pa se res še ne rabi, pa da je to itak predrago,... Pa kdo se bo še hebal z MS rešitvami?! Pa ko mi VM za Exchange zahteva za minimalca 12GB RAM in to za 25 userjev! Pa ni problem v RAM-u, ampak v principu da ne podpiram bloatwarea.
Spet eden, ki je zgrešil point in mi podtika da nekam branim Microsoft.
Da enkrat jasno napišem:
NE MOREŠ FAKIN POSPLOŠENO PRIMERJATI STROŠKOV SISTEMOV, KI NISO FUNKCIJSKO EKVIVALENTNI.
Kako mislite, da bomo prepričali uradnike v JU (ki se razumljivo na vsak način otepajo sprememb), če ta preprost koncept ni jasen?
The truth is rarely pure and never simple.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Mavrik ()
jan_g ::
Lej, technolog, sem delal v startupu ~3 leta in dober del tega obdobja nas produkt ni deloval na IE. Sicer osebno nisem delal na clientu, ampak nasa web developerja sta rekla, da je port na IE netrivialno opravilo. Prioritete so zato bile drugje. Tudi, ce ti privzames, da IE ni moderen browser, je se vedno dejstvo, da ga uporabljajo milijoni uporabnikov po svetu.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: jan_g ()
jlpktnst ::
Vidim, da se ne moremo zment čisto nič.
A se strinjamo glede ene reči, trenutno varčujemo in tale nakup programja trenutno pač ni znotraj meja naših zmožnosti.
Predlagam da gre mogoče JU nazaj na papir pa par centralnih strežnikov s terminalskimi aplikacijami. Se mi zdi da je bilo takrat bolj učinkovito.
Šole pa kamot gredo na gnu/linux ali kaj podobnega, še pcjev ne bo treba menjavat. V šolah se mora itak folk UČIT in je najbolje najcenejša reč. Če kdo jamra da ne zna uporabljat, ga pomenljivo gledaš in vprašaš zakaj pa je v šoli? (odgovor: da se učiš!)
A se strinjamo glede ene reči, trenutno varčujemo in tale nakup programja trenutno pač ni znotraj meja naših zmožnosti.
Predlagam da gre mogoče JU nazaj na papir pa par centralnih strežnikov s terminalskimi aplikacijami. Se mi zdi da je bilo takrat bolj učinkovito.
Šole pa kamot gredo na gnu/linux ali kaj podobnega, še pcjev ne bo treba menjavat. V šolah se mora itak folk UČIT in je najbolje najcenejša reč. Če kdo jamra da ne zna uporabljat, ga pomenljivo gledaš in vprašaš zakaj pa je v šoli? (odgovor: da se učiš!)
Looooooka ::
@EURMavrikEUR: Ne boš verjel ampak imam kar nekaj izkušenj z nekaj večjimi firmami (z reputacijo), ki ponujajo tovrstne rešitve in ko mi nekdo (pravzaprav dva) štelata en teden zadeve kot so domena, migracija exchange serverja na novejšo verzijo in podobne malenkosti (za 25 userjev je to priznajmo si malenkost) in to na ustreznem HW, na katerem so barbone zadeve porihtane, mi odnese vse ventile. Še toliko bolj ker je njihova tovrstna storitev nekje ranga 5kEUR in navzgor. In ko firmo vprašaš kaj narediti, če bi npr. rabil malo večje podatkovne tokove (nič hudo eksotičnga ampak npr. 1GB/s) ti začnejo bluziti, da to pa se res še ne rabi, pa da je to itak predrago,... Pa kdo se bo še hebal z MS rešitvami?! Pa ko mi VM za Exchange zahteva za minimalca 12GB RAM in to za 25 userjev! Pa ni problem v RAM-u, ampak v principu da ne podpiram bloatwarea.
Se pravi imas izkusnje z nesposobnezi in je zato avtomaticno kriv software?
Pa ko recen nesposobneze v bistvu mislim nategovalce, ki morajo upraviciti svojo urno postavko.
Ker ce bomo kar tako nastevali "izkusnje" potem bom se jaz omenil, da poznam kar veliko podjetij, kjer sistemci MORAJO najti neko vzdrzevanje pri stranki, da se upravici vzdrzevalna pogodba. In OH JA med njimi so tudi vzdrzevalci linux sistemov.
Mi je pa naceloma vsec kar je Mavrih napisal.
Ker ko greste bluzit o tem, kako ste znizal stroske s skriptami in rocnimi lockanji posameznega racunalnika jst vidim denar in cas, ki gre v tri krasne.
Edini plus je to, da je vecina takega folka pripravljena vse to narediti POD ceno in je potem prihranek cisto logicen.
Ce bi najel se par indijcev bi verjetno lahko migriral vse linux in Microsoft resitve na home-made OS in cisto zasebno programsko opremo.
Ampak potem bi mi mogoce kdo rekel, da podpiram bogatenje na racun revezev.
Pa ob vseh teh resitvah vidim en velik minus(don't get me wrong ce se prispara je to super pa me res ne zanima na kaj si migriral).
Ce si za te hacke in spremembe potem odvisen od enega cloveka, ki je sel vse to spacat si v bistvu talec tega cloveka. Out of the box resitve ti med drugim omogocajo, da takega genijalca odpustis in zamenjas jutri.
LuiIII ::
Ali pa imaš, tako kot vsako normalno podjetje, ki pa jih je pri nas presentljivo malo, vse lepo dokumentirano. Seveda moraš to znati zahtevati in vzpostaviti ustrezen informacijski sistem. Tudi za 3 zaposlene.
MrStein ::
Jst sm pa mislu, da je v javni upravi preveč ljudi zaposlenih.
Torej super priložnost, da se naredi čistka. Če nisi zadost sposoben, da se navadiš na malo drugačne ikonce ali nasprotuješ in ugovarjaš, adijo.
In naslednji dan imaš demonstracije v Ljubljani z raznimi Semoliči in sindikati.
(v2)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
johnnyyy ::
LP,
sam desktopov nisem nikoli administriral (razen posameznih računalnikov), sem pa administriral clustre (še vedno jih vendar v manji meri) za paralelno procesiranje. Tam se srečaš s težavami, ki so zelo podobne, kot te ki jih nekateri opisujete za desktop računalnike (problem administracije uporabnikov in pravic, posodobitve, inštalacija novih programov, itd.). Čeprav takšni sistemi uporabljajo GNU/Linux distribucije, so nekateri enostavni za uporabo, drugi pa pripomorejo k barvanju in odpadanju las. Sistemi ki sem jih videl, gredo od najbolj primitivnih do zelo kompleksnih.
Vse se začne pri "domači" konfiguraciji računalnikov. Torej vsaka enota svojo distribucijo in brez kakršnih koli skript (za zjokat). Nekateri so šli potem v nadgradnjo takšnega sistema in so uporabljali skripte. Spet drugi so uporabljali namenske programe. Nekateri so imeli lastne repozitorije, ter avtomatske posodobitve programov. Potem se začnejo sharane /home in druge mape ali pa cel /. V glavnem v teh sistemih vidiš veliko vrst konfiguracij sistemov, od navadnih do diskless, pa vse vmes.
Produktivna razlika med zelo dobrim in zelo stabim sistemom (ko je že vzpostavljen) je, da pri slabem sistemu v pol ure prekopiraš konfiguracijo, v dobrem sistemu pa na n-enotah vzpostaviš novo distribucijo.
To pišem z namenom, da se skupaj zavedamo da uspeh posameznega prehoda ni v tem, da gremo brezglavo v prehod, ampak v tem kakšno filozofijo oz. strategijo sistema uvedemo (če že gremo v menjavo). Ker s strani končnega uporabnika (za šalterjem) praktično ni razlik med posamezno konfiguracijo, s strani administracije pa so lahko kavice ali pa nadure.
sam desktopov nisem nikoli administriral (razen posameznih računalnikov), sem pa administriral clustre (še vedno jih vendar v manji meri) za paralelno procesiranje. Tam se srečaš s težavami, ki so zelo podobne, kot te ki jih nekateri opisujete za desktop računalnike (problem administracije uporabnikov in pravic, posodobitve, inštalacija novih programov, itd.). Čeprav takšni sistemi uporabljajo GNU/Linux distribucije, so nekateri enostavni za uporabo, drugi pa pripomorejo k barvanju in odpadanju las. Sistemi ki sem jih videl, gredo od najbolj primitivnih do zelo kompleksnih.
Vse se začne pri "domači" konfiguraciji računalnikov. Torej vsaka enota svojo distribucijo in brez kakršnih koli skript (za zjokat). Nekateri so šli potem v nadgradnjo takšnega sistema in so uporabljali skripte. Spet drugi so uporabljali namenske programe. Nekateri so imeli lastne repozitorije, ter avtomatske posodobitve programov. Potem se začnejo sharane /home in druge mape ali pa cel /. V glavnem v teh sistemih vidiš veliko vrst konfiguracij sistemov, od navadnih do diskless, pa vse vmes.
Produktivna razlika med zelo dobrim in zelo stabim sistemom (ko je že vzpostavljen) je, da pri slabem sistemu v pol ure prekopiraš konfiguracijo, v dobrem sistemu pa na n-enotah vzpostaviš novo distribucijo.
To pišem z namenom, da se skupaj zavedamo da uspeh posameznega prehoda ni v tem, da gremo brezglavo v prehod, ampak v tem kakšno filozofijo oz. strategijo sistema uvedemo (če že gremo v menjavo). Ker s strani končnega uporabnika (za šalterjem) praktično ni razlik med posamezno konfiguracijo, s strani administracije pa so lahko kavice ali pa nadure.
gnilojabolko ::
Čak kako 240 tisoč + 20 tisoč licenc za šole?
Pa saj ne dajo vsakemu učencu svoje! Ponavad je cela računalniška učilnica (30 računalnikov max) za celo šolo. Saj nimamo 10.000 šol.
Pa tud vsakmu učitlu je ni treba dat. Naj uporablja svojo ali pa si zrihta odprte alternative.
Neumnosti. Kjer sem bil na srednji šoli je več kot 6 učilnic z minimalno 15 računalniki, plus da v saki učilnici imajo profesorji en računalnik priklopljen na projektor. Potem obstaja še Microsoftov MSDNAA - kar pomeni da vsak dijak ima licenco za skoraj vse možne verzije Windowsev in razvijalskih orodij. Da ti ne omenim da se forsira določene MS produkte ala Visual Studio (je dobro orodje priznam, ma potem noben ne zna nič drugega uporabljati in sploh ne ve da obstaja še kaj drugega kar MS produkt).
EDIT: typo
Zgodovina sprememb…
- spremenil: gnilojabolko ()
BigWhale ::
Da bo zares pošteno, se prepove uporabo neliberalnih licenc, npr GPL kode, ker prinaša obveznosti ki lahko povzročijo vendor lock in, saj morda vseeno nočeš sharat kode za katero si plačal še z ostalimi. AGPL/GPL 3 pa je izrecno prepovedan. Fine with me, razen forsiranja skriptnih rešitev ampak saj dejansko brez tega redko kdo še zna kaj narediti.
V GPL nikjer ne pise, da moras deliti kodo z ostalimi. Lahko jo, nihce te pa ne sili v to, da jo. Verjetno si kak del GPLja narobe razumel. Ce ti meni placas, da jaz razvijem zate neko stvar, na to stvar pa ti nalimas GPL licenco, ne rabis povsem nikomur dati dostopa do te kode. Pa lahko zraven uporabis se milijon drugih GPL stvari.
MrStein ::
In težav ni bilo nikoli več...
Torej ker IIS ne dela. No to ne drzi ker ga vseeno uporablja preveč ljudi, kar si opisal je nekaj zaradi česar ga nihče več ne bi uporabljal.
Ampak čisto resno sprašujem, kaj imate proti IISju, jaz sem se ga leta nazaj prenažrl ko sem pisal nek isapi extension ampak nekih field izkusenj pa nimam, tako da me cisto iz firbca zanima kaj je narobe.
Ni "naš". A nimaš izkušenj iz politike?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Zgodovina sprememb…
- spremenil: MrStein ()
MrStein ::
Angleži pravijo, Ubuntu LTS najbolj varen, kaj se potem čaka.
http://www.omgubuntu.co.uk/2014/01/ubun...
Samohvala.
Če pogledaš originalen članek vidiš:
za Ubuntu:
- dve točki nista bili "ocenjeni"
- Secure boot is not fully supported on this platform.
Za Windows 7:
- In Windows 7 the VPNs do not support some of the mandatory requirements expected from an assured VPN.
- ena točka ni bila "ocenjena"
- Secure boot is not supported on this platform.
Za Windows 8:
- v eni točki ima neke pripombe, težko rečt, ali je "opravil" ali "ne"
- ena točka ni bila "ocenjena"
- Secure boot is met on the platform on a correctly configured platform deployed on supported hardware.
- The enterprise cannot force the user to update Windows 8 Store applications, if used.
Pomnimo, samohvala pravi:
Ubuntu 12.04 LTS was the only operating system to fully pass 9 of the 12 listed security recommendations
Kar je očitna laž, saj je Windows 7 dosegel enak rezultat. Win8 pa je celo boljši, če upoštevamo, da secure boot ni OK, le če ni hardver pravi, druga pa, če se uporabljajo Store aplikacije.
Ampak ja, "zmagal" je.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
MrStein ::
Prihranki, ki bi jih dosegli z uvedbo proste programske opreme bi lahko služili kot spodbuda za začetek konsolidacije in migracije na učinkovit IT sistem, ki bi bil zgrajen tako, da je uporaba le tega neodvisna od OS-a, ki ga uporabnik (zaposleni in stranke) uporablja.
Taka konsolidacija poteka že lep čas.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
MrStein ::
je najbolje najcenejša reč
"Šparamo, pa naj stane kar hoče!"
"Nisem tako bogat, da bi kupoval poceni."
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
71GA ::
Samo en Slovenec naj mi špe reče, da smo v krizi... OČITNO NISMO! Lahko si privoščimo tudi Windows in še Office itd itd.. BULSHIT! BULSHIT! BULSHIT!
s1m0n ::
Za takšne stvari je vedno keš :) V firmi kjer moj foter dela so zdaj tudi menjali vse kar je blo na XP gor na win7 in office 2013 pa so čist zmedeni z uporabo :)
s1m0n ::
Ah meni je vseeno kaj uporabljajo JU dokler dobro opravijo svoje delo!
In ker trenutno vse traja predolgo ne bi rad, da se še s tem ubadajo, da imajo nov sistem.
Pri zadnjih opravki z njimi smo papir (odločbo) dobili 2 mesca prepozno (po sklenjenem poslu) pač delajo že zdaj počasi kako bi še le te :)
In ker trenutno vse traja predolgo ne bi rad, da se še s tem ubadajo, da imajo nov sistem.
Pri zadnjih opravki z njimi smo papir (odločbo) dobili 2 mesca prepozno (po sklenjenem poslu) pač delajo že zdaj počasi kako bi še le te :)
jype ::
s1m0n> Pri zadnjih opravki z njimi smo papir (odločbo) dobili 2 mesca prepozno (po sklenjenem poslu) pač delajo že zdaj počasi kako bi še le te :)
Prepričan sem, da je težava v predpisih, ne v sistemu.
Prepričan sem, da je težava v predpisih, ne v sistemu.
trizob ::
Profesionalen pristop je potreben tako pri zaprtokodnih rešitvah (če govorimo o velikani MS, Oracle idr.) kot pri odprtokodnih.
Odprta koda ima predvsem dve prednosti, preglednost (kar je morda v zadnjem času največji plus in hkrati precej političen argument) in morda cena (res, da ni licenčnin, a je strošek investicije in vzdrževanja v IT skoraj praviloma izmuzljiva tema - še zlasti pa pri nas v JU ob tako veliki stopnji sistemske korupcije). Ima pa tudi celo kopico drugih nevšečnosti.
Zelo nezrelo je soditi ali še huje, trditi, da je OSS enostabnejši za rabo ali kaj podobnega.
Med drugim je IIS zelo soliden spletni strežnik in po zmogljivosti v določenih pogledih v samem vrhu.
IPMIT pa osebno ne jemljem kaj resno, saj so pred časom, če me spomin ne vara, v svoji študiji priporočali ravno zaprto kodo (MS + rešitve po meri podjetja Marg).
Odprta koda ima predvsem dve prednosti, preglednost (kar je morda v zadnjem času največji plus in hkrati precej političen argument) in morda cena (res, da ni licenčnin, a je strošek investicije in vzdrževanja v IT skoraj praviloma izmuzljiva tema - še zlasti pa pri nas v JU ob tako veliki stopnji sistemske korupcije). Ima pa tudi celo kopico drugih nevšečnosti.
Zelo nezrelo je soditi ali še huje, trditi, da je OSS enostabnejši za rabo ali kaj podobnega.
Med drugim je IIS zelo soliden spletni strežnik in po zmogljivosti v določenih pogledih v samem vrhu.
IPMIT pa osebno ne jemljem kaj resno, saj so pred časom, če me spomin ne vara, v svoji študiji priporočali ravno zaprto kodo (MS + rešitve po meri podjetja Marg).
jype ::
s1m0n> In katera linux distribucija bi bila zamenjava za trenutne sisteme ?
Nobena. Pripravi se novo, ki se jo potem tudi centralizirano vzdržuje.
trizob> Zelo nezrelo je soditi ali še huje, trditi, da je OSS enostabnejši za rabo ali kaj podobnega.
Ne, v resnici ni. Verjetno pri tem misliš na uporabnike, ampak v velikih omrežjih upravnega aparata uporabniki niso tisti, ki bi morali ali celo smeli početi karkoli razen tistega, kar jim je predpisano. Razpolaganje z izvorno kodo celotnega sklada programja je izredno koristna reč za tistega, ki se bo obvezal tak sistem vzdrževati.
Nobena. Pripravi se novo, ki se jo potem tudi centralizirano vzdržuje.
trizob> Zelo nezrelo je soditi ali še huje, trditi, da je OSS enostabnejši za rabo ali kaj podobnega.
Ne, v resnici ni. Verjetno pri tem misliš na uporabnike, ampak v velikih omrežjih upravnega aparata uporabniki niso tisti, ki bi morali ali celo smeli početi karkoli razen tistega, kar jim je predpisano. Razpolaganje z izvorno kodo celotnega sklada programja je izredno koristna reč za tistega, ki se bo obvezal tak sistem vzdrževati.
trizob ::
jype, pa še kako je. Ne glede na potrebe uporabnikov, dejstvo ostaja nespremenjeno. Se pa strinjam, da so potrebe velike večine uporabnikov minimalne. Zaganjanje aplikacij z dvoklikom ikonic na namizju.
Koliko pri vzdrževanju koristi izvorna koda, ne vem oz. bolj ne (razen, če sam ne popečaš napak oz. si programja ne prilagajaš - pri nas v JU je eden večjih takšnih projektov končal klavrno, čeprav izvajalec in naročnik trdita, da je to bil super projekt, v mislih imam Astec, VSRS in OO.org). Drugače pa je ta koristnost odvisna predvsem od načrtovanja (če potreb prilagajanja nimaš, ali to lahko drugače narediš (API-ji, skriptnimi vmesniki) tudi pri zaprti kodi, ne vidim bistvene razlike). Veliko večjo korist v JU bi ji pripisal glede pregldenosti (in posledično varnosti) ali pa, če bi si dejansko omislili za celotno JU in vse državne organe neko unificirano rešitev.
Koliko pri vzdrževanju koristi izvorna koda, ne vem oz. bolj ne (razen, če sam ne popečaš napak oz. si programja ne prilagajaš - pri nas v JU je eden večjih takšnih projektov končal klavrno, čeprav izvajalec in naročnik trdita, da je to bil super projekt, v mislih imam Astec, VSRS in OO.org). Drugače pa je ta koristnost odvisna predvsem od načrtovanja (če potreb prilagajanja nimaš, ali to lahko drugače narediš (API-ji, skriptnimi vmesniki) tudi pri zaprti kodi, ne vidim bistvene razlike). Veliko večjo korist v JU bi ji pripisal glede pregldenosti (in posledično varnosti) ali pa, če bi si dejansko omislili za celotno JU in vse državne organe neko unificirano rešitev.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: trizob ()
boolsheat ::
Pa je kdo bral novico? Razpis je izdalo ministrstvo za šolstvo. V šolstvu bi brez težav, delno vpeljali Linux. V vseh osnovnih in večina srednjih. Tudi na določenih faksih, seveda pa ne na vseh zaradi drugega programja, ki pač rabi winse.
Skratka tu bi se brez težav lahko oklestili stroški licenc.
Skratka tu bi se brez težav lahko oklestili stroški licenc.
darkolord ::
Še AAA igre ne stanejo 3x toliko za prenosljiv razvoj, ne pa poslovne aplikacije in dokumentni sistemi. Samo pač mora biti razvijalec dovolj sposoben in izobražen, da ne gre prenosljivega softwara razvijat z Microsoft programskimi jeziki a ne?Ampak cene NE postavlja naročnik, on samo izbere najboljšo ponudbo. Če postaviš pogoje tako, da s tem odjebeš cel kup ponudnikov, bojo cene v najboljšem primeru enake (kar ne bodo, ker če bi bile, bi takega ponudnika izbral že prej) ali višje. Lahko je razlika res minimalna (obični web appi), lahko je pa tudi nekajkratna (ko že toliko omenjaš dokumentne sisteme - tam imaš npr. ActiveX komponento za skeniranje z dokumentnimi skenerji, good luck with that)
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: darkolord ()
trizob ::
Pa je kdo bral novico? Razpis je izdalo ministrstvo za šolstvo. V šolstvu bi brez težav, delno vpeljali Linux. V vseh osnovnih in večina srednjih. Tudi na določenih faksih, seveda pa ne na vseh zaradi drugega programja, ki pač rabi winse.
Skratka tu bi se brez težav lahko oklestili stroški licenc.
Nihče, zlasti v šolstvu, tako zelo ne potrebuje Oken.
Zakaj bi kogar koli, zlasti višješolske ustanove, ki so avtonomne, silil v kar koli (tudi v uporabo Linuxa)?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: trizob ()
trnvpeti ::
Mavrik ::
Spet vas zanaša na prepucavanje okoli najmanj pomembnega, (trenutno) najtežje zamenljivega in najcenejšega kosa programske opreme.
Medtem se pa dvorne firme hehetajo, ko zaračunavajo šest mestne številke za patchanje zaprte programske opreme, ki zahteva uporabo Windowsov ;)
Medtem se pa dvorne firme hehetajo, ko zaračunavajo šest mestne številke za patchanje zaprte programske opreme, ki zahteva uporabo Windowsov ;)
The truth is rarely pure and never simple.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Mavrik ()
tralala2 ::
Spet vas zanaša na prepucavanje okoli najmanj pomembnega, (trenutno) najtežje zamenljivega in najcenejšega kosa programske opreme.
Medtem se pa dvorne firme hehetajo, ko zaračunavajo šest mestne številke za patchanje zaprte programske opreme, ki zahteva uporabo Windowsov ;)
Mah najvecja zalost je, da pacienti sami sebi znizujejo vrednost, na koncu bo dejansko ITjevec imel plačo pometača pločnikov in bodo na koncu odsli polagat ploščice in v gradbeništvo ker bodo več zasluzili (minimalca). Ampak vsem bo pa pri srcu toplo ker to da je pa linux splezal iz 2% je pa najbolj pomembno. Verjetno v nobeni panogi ne najdes vecje monetarne analfabete kot v ITju.
Zgodovina sprememb…
- predlagalo izbris: jype ()
Glugy ::
Naj me kdo popravi če nimam prav ampak...
"Minister dr. Jernej Pikalo na lanski zaključni prireditvi projekta Simbioza, izvajalca Zavod Ypsilon, kjer starejše občane učijo rabe Microsoftove programske opreme. Zavod je od javnih inštitucij prejel že za 211 tisoč EUR sredstev"
To pomen da zavod služ na ramenih prostovoljcev ki zastonj izvajajo program pomoči starejšim.
"Minister dr. Jernej Pikalo na lanski zaključni prireditvi projekta Simbioza, izvajalca Zavod Ypsilon, kjer starejše občane učijo rabe Microsoftove programske opreme. Zavod je od javnih inštitucij prejel že za 211 tisoč EUR sredstev"
To pomen da zavod služ na ramenih prostovoljcev ki zastonj izvajajo program pomoči starejšim.
Blisk ::
Odprtokodne rešitve bi precej prišparale državni denar, če bi naredili pametno strategijo.
Ostane se na windowsih in namesto microsoft office se uporablja open office ali kaj podobnega s tem in še nekaterimi zadevami bi se rešili microsoft office, ki je precej drag in ga večina tako ne uporablja več kot 5% se pravi za pisanje dokumentov.
Bolj problem so windows licence, ki jih ministrstvo plačuje za đabe. Večina folka sploh ne ve, da kljub temu, da ministrstvo podpiše pogodbo z microsoftom in s tem dobijo zavodi in šole windows licence, da mora vsak računalnik imeti kupljeno licenco, se pravi najmanj home edition.
Ministrstvo pa ponuja enterprise. Cena med home in professional pa ni ravno toliko višja, za vso profi uporabo pa je windows professional dovolj in se ne rabi enteprise.
Ostane se na windowsih in namesto microsoft office se uporablja open office ali kaj podobnega s tem in še nekaterimi zadevami bi se rešili microsoft office, ki je precej drag in ga večina tako ne uporablja več kot 5% se pravi za pisanje dokumentov.
Bolj problem so windows licence, ki jih ministrstvo plačuje za đabe. Večina folka sploh ne ve, da kljub temu, da ministrstvo podpiše pogodbo z microsoftom in s tem dobijo zavodi in šole windows licence, da mora vsak računalnik imeti kupljeno licenco, se pravi najmanj home edition.
Ministrstvo pa ponuja enterprise. Cena med home in professional pa ni ravno toliko višja, za vso profi uporabo pa je windows professional dovolj in se ne rabi enteprise.
driver_x ::
Uvedba odprtokodnih rešitev v javni upravi ni smiselna, ker:
- imajo obstoječo rešitev, ki deluje, sicer bolj slabo (glede na videne postopke, ki se jih poslužujejo zaposleni), a vendar deluje
- imaš uporabnike, ki so popolnoma nezainteresirani za kakršne koli spremembe in vse počnejo po liniji najmanjšega odpora
- imaš prikoritene tenutne dvorne ponudnike licenc, vzdrževanja, svetovanja, ..., ki bi ob spremembah zagnali velik vik in krik in bi prehod minurali na vse možne načine (sprememba na OSS bi v tem pogledu prinesla samo druge koritnike)
- licenc in ostalega ne kupujejo za svoj denar, tako da so vse ocene stroškov in izračuni popolnoma brezpredmetni
- zakaj bi odgovorni rinili v projekt, ki lahko tudi ne uspe - raje delajo po ustaljenih postopkih brez nepotrebnih pretresov
Debate v stilu "linux je zanič, ker ga ne znam uporabljati" in podobne pa raje prihranite za računalniški krožek, ker v resnih večjih sistemih (kar naj bi JU bila) linux čisto dobro deluje in tisti, ki smo na takih sistemih že delali to tudi dobro vemo, ostali pa samo javno razglašate svojo nevednost. Tistemu cepcu, ki bemti čez učenje ukazne vrstice na faksu, bi pa itak vzel diplomo (če jo je sploh sposoben narediti).
- imajo obstoječo rešitev, ki deluje, sicer bolj slabo (glede na videne postopke, ki se jih poslužujejo zaposleni), a vendar deluje
- imaš uporabnike, ki so popolnoma nezainteresirani za kakršne koli spremembe in vse počnejo po liniji najmanjšega odpora
- imaš prikoritene tenutne dvorne ponudnike licenc, vzdrževanja, svetovanja, ..., ki bi ob spremembah zagnali velik vik in krik in bi prehod minurali na vse možne načine (sprememba na OSS bi v tem pogledu prinesla samo druge koritnike)
- licenc in ostalega ne kupujejo za svoj denar, tako da so vse ocene stroškov in izračuni popolnoma brezpredmetni
- zakaj bi odgovorni rinili v projekt, ki lahko tudi ne uspe - raje delajo po ustaljenih postopkih brez nepotrebnih pretresov
Debate v stilu "linux je zanič, ker ga ne znam uporabljati" in podobne pa raje prihranite za računalniški krožek, ker v resnih večjih sistemih (kar naj bi JU bila) linux čisto dobro deluje in tisti, ki smo na takih sistemih že delali to tudi dobro vemo, ostali pa samo javno razglašate svojo nevednost. Tistemu cepcu, ki bemti čez učenje ukazne vrstice na faksu, bi pa itak vzel diplomo (če jo je sploh sposoben narediti).
zee ::
Bolj problem so windows licence, ki jih ministrstvo plačuje za đabe. Večina folka sploh ne ve, da kljub temu, da ministrstvo podpiše pogodbo z microsoftom in s tem dobijo zavodi in šole windows licence, da mora vsak računalnik imeti kupljeno licenco, se pravi najmanj home edition.
Ministrstvo pa ponuja enterprise. Cena med home in professional pa ni ravno toliko višja, za vso profi uporabo pa je windows professional dovolj in se ne rabi enteprise
Home edicije nimajo podpore za domeno in podobnih zadev, ki olajsajo oddaljeno upravljanje.
- imaš uporabnike, ki so popolnoma nezainteresirani za kakršne koli spremembe in vse počnejo po liniji najmanjšega odpora
Na zavodu je prijavljenih ~120k brezposelnih. Ni vrag, da med temi ne najdes nekaj tisocih takih, ki so se pripravljeni priuciti uporabe odprte kode. Resno.
- imaš prikoritene tenutne dvorne ponudnike licenc, vzdrževanja, svetovanja, ..., ki bi ob spremembah zagnali velik vik in krik in bi prehod minurali na vse možne načine (sprememba na OSS bi v tem pogledu prinesla samo druge koritnike)
Na papirju je kar nekaj institucij poklicanih za servisiranje taksnih anomalij, vendar no ... fikusi so tipicno samo za gledat.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
Blisk ::
Uvedba odprtokodnih rešitev v javni upravi ni smiselna, ker:
- imajo obstoječo rešitev, ki deluje, sicer bolj slabo (glede na videne postopke, ki se jih poslužujejo zaposleni), a vendar deluje
- imaš uporabnike, ki so popolnoma nezainteresirani za kakršne koli spremembe in vse počnejo po liniji najmanjšega odpora
- imaš prikoritene tenutne dvorne ponudnike licenc, vzdrževanja, svetovanja, ..., ki bi ob spremembah zagnali velik vik in krik in bi prehod minurali na vse možne načine (sprememba na OSS bi v tem pogledu prinesla samo druge koritnike)
- licenc in ostalega ne kupujejo za svoj denar, tako da so vse ocene stroškov in izračuni popolnoma brezpredmetni
- zakaj bi odgovorni rinili v projekt, ki lahko tudi ne uspe - raje delajo po ustaljenih postopkih brez nepotrebnih pretresov
Debate v stilu "linux je zanič, ker ga ne znam uporabljati" in podobne pa raje prihranite za računalniški krožek, ker v resnih večjih sistemih (kar naj bi JU bila) linux čisto dobro deluje in tisti, ki smo na takih sistemih že delali to tudi dobro vemo, ostali pa samo javno razglašate svojo nevednost. Tistemu cepcu, ki bemti čez učenje ukazne vrstice na faksu, bi pa itak vzel diplomo (če jo je sploh sposoben narediti).
Časi, jaz pa tega ne bom počela, jaz se na novo ne bom učila itd. so minili.
Ja sicer je to največji problem.
Drugih koritnikov pri naprimer open office NI, razen če pač nekdo hoče komu dat zaslužit.
Seveda pa z dvojim zadevam itak nikoli nič ne rešimo, ker ljudje delajo po liniji najmanjšega odpora.
jype ::
Blisk> Drugih koritnikov pri naprimer open office NI, razen če pač nekdo hoče komu dat zaslužit.
Hm? Vedno mora nekdo biti na voljo za vzdrževanje. To nekaj stane in tisti, ki ta denar pobira, je, hja, koritnik.
Je pa res, da ima več možnosti koristnega početja, kadar gre za prosto programje.
Hm? Vedno mora nekdo biti na voljo za vzdrževanje. To nekaj stane in tisti, ki ta denar pobira, je, hja, koritnik.
Je pa res, da ima več možnosti koristnega početja, kadar gre za prosto programje.
Zgodovina sprememb…
- odbrisal: Mavrik ()
murmur ::
ter 240 tisoč Office 365 licenc za učečo se mularijo
Kaksen znesek pa je 240k Office licenc? 240k Eur? 1M Eur?
Invictus ::
ter 240 tisoč Office 365 licenc za učečo se mularijo
Kaksen znesek pa je 240k Office licenc? 240k Eur? 1M Eur?
240.000 x 100 - 150 EUR. Odvsno od tipa licenc ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
murmur ::
ter 240 tisoč Office 365 licenc za učečo se mularijo
Kaksen znesek pa je 240k Office licenc? 240k Eur? 1M Eur?
240.000 x 100 - 150 EUR. Odvsno od tipa licenc ...
24M Eur za licence Office? Ni sans. To je ~ 3 leta 300 ljudi 2.5k Eur place.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: murmur ()
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Nizozemsko računsko sodišče: Prehod na odprto kodo bi prihranil zanemarljivo (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Avtorsko pravo | 27687 (23792) | driver_x |
| » | Izvedba celovite analize možnosti uvajanja odprto-kodnih sistemovOddelek: Novice / Ostala programska oprema | 14266 (12311) | driver_x |
| » | Izpuhtelo 100 milijonov evrov za informatizacijo? (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Ostale najave | 10387 (7275) | BigWhale |
| » | Nekateri slovenski poslanci predlagajo prehod na odprto kodo (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 )Oddelek: Novice / Ostala programska oprema | 30104 (21800) | Matevžk |