HEVC, VP9 in Daali

The H - Letos se obeta nov boj video zapisov. Industrija je svojega favorita - H.265 HEVC, naslednika izjemno uspešnega H.264 (oz. uradno MPEG-4 AVC) iz leta 2003 - dokončno standardizirala letos januarja. Na voljo so že tudi prve strojne implementacije de/kodirnikov za v telefone in tablice (glej video). Edini resni zadržek tega formata je, da je močno patentiran - in zato tudi plačljiv. Račun je treba plačati zlasti za distribucijo (npr. brskalnika s vključenim dekodirnikom, max 6.5 milijona dolarjev letno) ter za distribucijo plačljivih in z oglasi opremljenih video posnetkov. Tako Mozilla kot tudi Opera sta se ga iz tega razloga dolgo branila, zdaj ga oba podpirata (a le če ga najdeta na sistemu, se pravi je račun zanj plačal nekdo drug - Microsoft denimo za Okna 7 in novejša, ali proizvajalec mobilnega telefona).

Ker Google bremeni tudi druga postavka (za YouTube, lastne Android telefone), že nekaj časa razmišljajo o svojem formatu. Februarja 2010 so tako prevzeli podjetje On2, avtorje VP* serije kodekov, s katero so imeli dobre izkušnje že pri YouTubu (VP6 je bila glavni video format v Flash Playerju 8). Rezultat tega prevzema je bil video format VP8, združen s prostim zvočnim kodekom Vorbis v Matroski podobnemu WebM vsebovalniku. Rekli so, da je enako dober če ne boljši od H.264, ter da je obenem povsem prost za uporabo. Promovirali so ga povsod; najprej na YouTubu, nato kot primarni format za HTML5 <video> element (neuspešno), še nato znotraj videoklepetnega standarda WebRTC (tudi še ni sprejet). Nekaj časa so celo izdajali Chrome brez podpore konkurenčnemu H.264. Žal kakšnega posebnega uspeha ni bilo, ker se je industrija, zbrana v patentnem konzorciju MPEG-LA, hitro zbrala in začela iskati patente, ki naj bi jih VP8 kršil. Hitro so jih našteli 18 ter tako uspešno zastrašili večje partnerje. Marca letos je Google končno priznal, da so (vsaj delno) tudi imeli prav, ter privolil v plačilo licenčnine. So pa na nedavnem dogodku Google I/O, predstavili naslednika - VP9 - ki naj ne bi imel teh težav. Dokončno specifikacijo so izdali šele pred nekaj tedni, tako da ga za zdaj poganja le njihov lastni brskalnik Chrome.

Odprtokodna banda pa tudi ne spi. Fundacija Xiph, ki nam je podarila že Theoro (VP3), Vorbis in nedavno še glasbeni kodek Opus, je pravkar izdala "zgodnjo alfa" različico novega kodeka pod delovnim imenom Daala. Bil naj bi spisan čisto na sveže in zato bistveno drugače od goraj naštetih imen, ki naj bi bile po njihovo zgolj izboljšave že pred 20 leti standardiziranega h.261 kodeka. Zato naj bi bil tudi (zares) patentov prost, česar si za Theoro denimo marsikdo ni upal trditi. Še ena prednost naj bi izvirala iz izbire tranformacijskega algoritma: manj vidnih artefaktov pri nižjih bitnih hitrostih. Kdaj in kako si lahko obetamo kaj več še niso povedali, se pa format zelo hitro razvija. Najbrž bo podprt še v eni od letošnjih izdaj Firefoxa.
Seveda je video format samo en del enačbe. Video je potrebno potem še spraviti do uporabnika (transport) in ga tam tudi predvajati. HTML5 video s HTTP transportom je tu veliko obljubljal, a je še daleč od standardizacije. Apple je medtem napraskal nekaj malo svojstvenega, plačljivi velikani (Hulu, Netflix) pa za zdaj vztrajajo pri RTMP(E) + Flash/Silverlight, ter obenem lobirajo za DRM znotraj HTML5. Vsakdo, ki želi podpreti vse te platforme, ima pred sabo še in še dela.