Vse na novo naložene posnetke že sproti prekodirajo v format WebM, medtem ko v času manjše obremenitve pretvarjajo tudi starejše gradivo. To je mamutski projekt, saj je baza filmov nepredstavljivo velika. Vsak dan prejme za približno šest let videomateriala. Doslej so pretvorili že 30 odstotkov posnetkov, ki predstavljajo 99 odstotkov vseh ogledov na YouTubu.
Seveda to ne pomeni, da bo WebM edini podprt format na YouTube. Ostala bo tudi podpora za H.264, a Google je jasno napovedal, da si želijo svet, v katerem bi bili vsi videoposnetki in filmi zakodirani s prostim formatom WebM, ki ga ne pestijo nobene lastniške omejitve. Odstranitev podpore za konkurenco iz Chroma in agresivno uvajanje WebM na YouTube sta odločna koraka v tej smeri.
Koliko posnetkov je potrebno pretvoriti in kakšna je skupna velikost teh posnetkov? Kolikšna je skupna procesorska moč Googlovih oz. Youtubovih strežniških farm?
Samo par stvari, ki me zanima. Ima kdo te podatke?
Koliko posnetkov je potrebno pretvoriti in kakšna je skupna velikost teh posnetkov? Kolikšna je skupna procesorska moč Googlovih oz. Youtubovih strežniških farm?
Samo par stvari, ki me zanima. Ima kdo te podatke?
Rana ura, pa še lenoba kicked in. Si bom kar sam odgovoril (wiki):
Estimates of the power required for over 450,000 servers range upwards of 20 megawatts, which cost on the order of US$2 million per month in electricity charges. The combined processing power of these servers might reach from 20 to 100 petaflops.[4]
Specifications:
In 2002; upwards of 15,000 servers[5] ranging from 533 MHz Intel Celeron to dual 1.4 GHz Intel Pentium III (as of 2003). One or more 80 GB hard disks per server (2003) 2-4 GB of memory per machine (2004) A 2005 estimate by Paul Strassmann has 200,000 servers,[6] while unspecified sources claimed this number to be upwards of 450,000 in 2006.[7] ~ 16 GB RAM, 2 TB disk space per machine (2009)[8]
The exact size and whereabouts of the data centers Google uses are unknown, and official figures remain intentionally vague. A very old estimate (from 2000 while Google was in its infancy and had one product), Google's server farm consisted of 6,000 processors, 12,000 common IDE disks (2 per machine, and one processor per machine), at four sites: two in Silicon Valley, California and one in Virginia.[9] Each site had an OC-48 (2488 Mbit/s) internet connection and an OC-12 (622 Mbit/s) connection to other Google sites. The connections are eventually routed down to 4 × 1 Gbit/s lines connecting up to 64 racks, each rack holding 80 machines and two Ethernet switches.
Jeronimo: Dokaj simple. Približno zmogljivost farm imamo, število posnetkov tudi... Sedaj bi samo trebalo sparsati podatke za vsak video z youtuba (ločljivost, velikost, bitrate, kodek) in izračunati zahtevnost tega dela, nato vključiš še zmogljivost farm... približna poraba elektrike teh farm je tudi podana. Vprašanje je samo, če si Googlovi servisi delijo resurse ali ima vsaka farma svoj namen.
WebM pretakanje video vsebin na spletu daje spletu neko novo kvaliteto, ki je do slej uporabniki in ustvarjalci spleta nismo imeli. Sodobna, odprta in dostopna tehnologija, z veliko podporo že od samega začetka, torej vsekakor sodi na splet.
WebM pretakanje video vsebin na spletu daje spletu neko novo kvaliteto, ki je do slej uporabniki in ustvarjalci spleta nismo imeli.
Kaj? Kakšno novo kvaliteto? VP8 ni nič kaj boljši, prej slabši kot pa H.264 pri podobnem bandwidthu. Zaenkrat je edina prednost cena, vendar to pride v poštev šele takrat, ko že dobro služiš s svojo storitvijo.
H.264 je tudi sodobna in dostopna tehnologija, z zelo veliko podporo in dokazano sodi na splet.
Dostopna pod določenimi pogoji si mislil?
Verjamem pa, da bodo tudi H.264 video vsebine prisotne na spletu v prihodnosti. Se pravi prisotne v okviru ene od komercialnih rešitev, ki na "tržišču" tekmuje za svoj tržni delež, kot to na primer počne Flash in podobne tehnologije.
Nebi pa jaz tega preveč mešal s kakšnim HTML5 standardom ali na primer trdil, da nek izdelek podpira HTML5 standard za to, ker nudi podporo za H.264 ali Flash. To novo kvaliteto (v okviru standarda tipa HTML, kjer so pogoji, ki se jih mora izpolnjevati znani) za uporabnike in ustvarjalce spleta prinašajo šele tehnologije tipa WebM!
Kako si sploh kdo upa omenjati kvaliteto. Je kar precej testov na netu, ki so primerjali kvaliteto slike, obremenjenost procesorja med predvajanjem, čas kodiranja in dekodiranja in rezultat je prav povsod opazno v prid H.264.
WebM ima ob enakem bandwidthu opazno slabšo kvaliteto. Pri predvajanju bolj obremeni procesor. Kodiranje enakega posnetka z enakimi nastavitvami traja dlje časa.
WebM je popolnoma v vseh pogledih slabši od H.264, razen da ima nekaj manj omejitev pri njegovi uporabi, kar pa za končnega uporabnika ni pomembno.
Če je kdo v dvomih glede najboljšega kodeka, naj si vedno pogleda, kaj na torrentih uporabljajo pirati. Ti bodo v vsakem trenutku uporabljali kar je najboljše. In trenutno je večina videa v H.264.
Vse lepo in prav, je free, ampak ne si zatiskati oči, z WebM gremo na slabše kar se tiče kvalitete. In ob slabši kvaliteti bodo za povrh vaši procesorji še bolj garali.
Saj si ne zatiskamo oči, ampak če je "ogled brezplačen", potem nas slabša kvaliteta ne moti, prav tako nas ne motijo filmi "s slabšo kvaliteto" s travnikov. Če pa za par % procesor več trpi, bodo pa že v osnovi "nujni" boljši procesorji v pametnih napravah in ostalih tehnoloških gadgetih.
Predstavljaj si, da bi te motila slaba "hranilnost" belega kruha proti polbelemu ali črnemu. Ali si pripravljen plačat 50% ali 100% več za to hranilnost?
Saj si ne zatiskamo oči, ampak če je "ogled brezplačen", potem nas slabša kvaliteta ne moti, prav tako nas ne motijo filmi "s slabšo kvaliteto" s travnikov.
Dajmo raje počakat na konec patentnih tožb da vidimo če je ogled res brezplačen. Ker trenutni status je:
H.264: VEMO da je patentiran (samo v US), VEMO koliko stane WebM: NE VEMO če je patentiran (obstaja nekaj podlag, ki trdijo da je), NE VEMO koliko stane, v lasti ENE firme
Ker dekodiranje videa je skrb brskalnika? Naj ga prepusti operacijskemu sistemu, kakor to delata IE in Safari.
Sploh pa je MS tako naredil dodatek za predvajanje H.264 v Firefoxu, torej uporabnikom ni potrebno skrbeti za to.
Aha, kaj pa če uporabljam Firefox-a na čem drugem kot Windowsih?
Kot rečeno, brskalnikova naloga ni dekodiranje videa. Je Firefoxu res tako težko predati to nalogo OSu? Če lahko jaz na Linuxu gledam H.264 videe, potem bodo tudi za Firefox uredili ustrezno podporo.
WebM je popolnoma v vseh pogledih slabši od H.264, razen da ima nekaj manj omejitev pri njegovi uporabi, kar pa za končnega uporabnika ni pomembno.
Ne se sprenevedati prosim. Dostop in uporaba H.264 video vsebin ni niti za končnega uporabnika "brezplačna". Piratska kopija Windows OS seveda ne šteje!
Hmm .. torej a zna flash to predvajat, ker sicer se 10 let ne bo webm prisel v igro, ker je prevec interaktivnih zadev okoli flash videa.
Ne vem zakaj se vedno Flash meša v te razprave. HTML5 video podpora in Flash nimata dosti skupnega. Se pravi Flash nima kaj dosti skupnega s HTML5 in obratno.
Če lahko jaz na Linuxu gledam H.264 videe, potem bodo tudi za Firefox uredili ustrezno podporo.
Se pravi v FOSS programju imaš privzeto na voljo H.264 podporo?
Se pravi v FOSS programju imaš privzeto na voljo H.264 podporo?
Ne, vendar se FOSS uporablja v manjšini, tisti ki pa uporabljajo Linux ali podoben OS, pa si bodo že uredili podporo H.264. Ponavadi je tako dovolj namestitev kodeka.
Ne se sprenevedati prosim. Dostop in uporaba H.264 video vsebin ni niti za končnega uporabnika "brezplačna". Piratska kopija Windows OS seveda ne šteje!
Ne, vendar se FOSS uporablja v manjšini, tisti ki pa uporabljajo Linux ali podoben OS, pa si bodo že uredili podporo H.264. Ponavadi je tako dovolj namestitev kodeka.
OEM in Canonical se pa lahko dogovorita, da bo na neki strojni opremi s prednameščenim Ubuntu OS nameščena tudi programska oprema za katero je potrebno plačati pristojbino. Na primer H.264 podpora.
Torej lahko Ubuntu črtam iz seznma OSov/distribucij prijaznih do uporabnika? Kul.
A zato, ker uporabnika ščiti pred MPEG-LA?
BTW, če imaš kakšno napravo (npr. mobitel), ki lahko zajema filmčke neposredno v H.264, si preberi licenco, ki si jo dobil zraven (pri tem nameni posebno pozornost tistemu delu, kjer [v slovenščini] piše, da lahko tako zajete filme uporabljaš brez plačila licenčnine izključno v nekomercialne namene).
There are only two hard things in Computer Science:
cache invalidation, naming things and off-by-one errors.
@hamax: Zaenkrat je veliko bolj dostopen, saj ima strojno dekodiranje H.264 večino uporabniških naprav, programsko dekodiranje pa večina operacijskih sistemov. Ni potrebno imeti kupčka denarja, OEM plača za OS zelo nizko ceno, Canonical bi pa lahko v sodelovanju MPEG-LA za samo nekaj dolarjev ponujal licence za predvajanje H.264 in podobnih vsebin. Ampak verjetno je to v nasprotju z njihovo filozofijo.
@Icematxyz: Ne, ker nimaš nujno podpore ... odvisno od tega kjer živiš.
Kako si pa predstavljate razvoj, ki ga ne poganja denar ljudi, ki zelijo delati interkativne overlayer nad DRM contentom (kar vas vecina ubistvu gleda na youtube)
Ni potrebno imeti kupčka denarja, OEM plača za OS zelo nizko ceno
Kako da ni treba? Koliko bi stalo ubuntu da bi lahko prilagal h.264? En kar lep kupcek.
Canonical bi pa lahko v sodelovanju MPEG-LA za samo nekaj dolarjev ponujal licence za predvajanje H.264 in podobnih vsebin.
Saj tudi jo. V Software centru lahko kupis fluendo codecke. Stane pa paket 35$.
Kako si pa predstavljate razvoj, ki ga ne poganja denar ljudi, ki zelijo delati interkativne overlayer nad DRM contentom
To je stvar Adobea in verjetno le vprasanje casa. Verjetno je treba codec najprej razsiriti kolikor se da, nato ga bodo pa tudi ostali veliki podprli. Da bi vsi hkrati stopili skupaj je nekako utopicno pricakovati.
edit: Gandalfar se strinjam da je webm trenutno neuporaben za komercialno uporabo, ampak nekje je treba zaceti. Ze to da lahko popolnoma brezplacno vsak doma zapakira svoj amaterski posnetek v nek normalen format je nekaj vredno. Je pa pot do splosne prevlade se zelo dolga(ce bo do tega sploh prislo).
Verjetno je treba codec najprej razsiriti kolikor se da, nato ga bodo pa tudi ostali veliki podprli. Da bi vsi hkrati stopili skupaj je nekako utopicno pricakovati.
V prehodnem obdobju pa je potrebno imeti podporo za oba.
Kako si pa predstavljate razvoj, ki ga ne poganja denar ljudi, ki zelijo delati interkativne overlayer nad DRM contentom (kar vas vecina ubistvu gleda na youtube)
"Brez skrbi", da boš tudi to še naprej imel na voljo. Novost, ki prihaja v okviru HTML5 video podpore je pa možnost podobnega upravlanja z video vsebinami na spletu, kot to sedaj počnemo s fotografijami. Na primer sledečo video vsebino si uporabnik lahko normalno ogleda?
Naj pretvarjajo, vendar bo na koncu H.264 zmagal(je že) ali pa vsaj prisoten, že zaradi tega ker jer skladen z vsemi napravami (receiverji, televizorji, grafičnimi, Blu-ray, konzolami) To je samo zapravljanje denarja, časa in kvalitete. Kaj bodo pa delali ko bodo 3D posnetki trend ?
Če bo šlo za kakšen HTML standard bo po vsej verjetnosi 3D video vsebina v okvirju tega standarda na voljo bolj ali manj vsem, podobno kot je sedaj fotografija. Če bo pa sama uporaba te tehnologije pogojena s takšnimi ali drugačnimi pogoji, pa predvsem odvisno od pogojev samih.
Se pravi nekaj, kar v osnovi zahteva plačilo pristojbine ti verjetno ne bo nihče nudil "brezplačno" stroškov pa kril sam.
