» »

Harvard se pridružuje boju zoper pohlepne založnike znanstvenih revij

Cene Elsevierjevih matematičnih publikacij v zadnjih 15 letih.

Cene Elsevierjevih matematičnih publikacij v zadnjih 15 letih.

Slo-Tech - Boju proti povampirjenim založnikom znanstvenih revij, ki sta ga letos razpihala Timothy Gowers in John Baez, tlel pa je že od prej, se je do danes pridružilo že več kot 10.000 znanstvenikov in organizacij. Pridružuje se tudi Harvard, ki bo zmanjšal število naročenih plačljivih revij in vzpodbujal objavljanje v prosto dostopnih.

Glavni problem so astronomske cene, proti katerim se univerze, inštituti in knjižnice sploh ne morejo boriti. Založniki, kot je Elsevier, izkoriščajo dejstvo, da so nekatere njihove revije ključne oziroma najpopularnejše na svojem področju. Ker imajo najvišje faktorje vpliva (impact factor, ki se za posamezno leto računa kot razmerje med številom citiranih člankov, ki jih je revija objavila, in številom vseh v njej objavljenih člankov), so raziskovalci prisiljeni objavljati v teh prestižnih revijah, saj je od tega odvisno financiranje njihovih raziskovalnih skupin, univerze pa jih naročati. Založniki to izkoriščajo za navijanje cen in izsiljevanjem s prodajo ogromnih paketov revij, v katerih je vrsta takšnih, ki jih ustanova sploh ne potrebuje ali želi kupiti. Rešitev seveda obstaja v obliki prosto dostopnih in brezplačnih revij, kot je denimo PLoS.

Na Harvardu so zato poslali svojim zaposlenim okrožnico, v katerih so jih pozvali k objavljanju v odprtih revijah. Leta 2010 so namreč stroški naročnin na revije največjih in najpriljubljenejših založnikov na Harvardu znašali več kot 3,75 milijona dolarjev. Naročnine posameznih revij dosegajo vrednosti 40.000 dolarjev ali celo več, zato so univerze prisiljene kupovati pakete, ki pa spet vsebujejo nepotrebne revije. Od leta 2006 je cena narasla za 145 odstotkov, kar je bistveno več od inflacije ali indeksa šolnine (ki se itak viša hitreje od inflacije, ampak to je že drug problem). V knjižnici na Harvardu opozarjajo, da je stanje nevzdržno, saj je denar bistveno koristneje porabljen za raziskave. Podaljševanje trenutnih pogodb ni izvedljivo, zato bodo že prihodnje leto izvedli nujne spremembe.

Vsem zaposlenim svetujejo, da objavljajo v prostih revijah ali takih, ki imajo znosne višine naročnin. Svojim zaposlenim, ki so člani uredniških odborov teh revij, svetujejo, da preverijo, ali je mogoče material objavljati tudi s prostim dostopom izven revij (torej ali revija zahteva ekskluzivne pravice). Če to ni mogoče, naj odstopijo. Prav tako bo Harvard zahteval spremembo naročniških pogojev, da ne bo potrebno več naročiti celotnega paketa revij, in znižanje cen naročnine. Kjer to ne bo mogoče, bodo naročnine odpovedovali.

Poteza Harvarda je zelo pomembna, kar je za kakršnokoli spremembo sistema in odmik od založnikov potrebna zadostna kritična masa. Trenutni sistem ocenjevanja in financiranja raziskovalnega dela, ki članke vrednoti na podlagi faktorja vpliva revije, kjer so bili objavljeni, je krivičen in povzroča anomalije. Ne ocenjuje namreč kakovosti članka, ampak kakovost vseh njegovih sosedov v reviji. Do neke mere korelacija obstaja, ni pa odvisnost premočrtna. Ena izmed možnosti je torej radikalna sprememba politike, kar kratkoročno ni izvedljivo. Druga, manj zapletena možnost je prehod na proste revije. Ko bomo dosegli kritično maso odličnih znanstvenikov, ki bodo objavljali članke v teh revijah, bo čez leto dni avtomatično zrasel tudi faktor vpliva teh revij. In dinozavri, kot je Elsevier, bodo zgodovina. Harvard je pomemben korak na tej poti.

44 komentarjev

Starodavni ::

Podpiram vsakršno spodbujanje konkurence kot pa monopol in navijanje cen.

Zgodovina sprememb…

VelikiTun ::

Odlično.
Založniki se bodo kaj hitro morali zamisliti, ali raje sprejmejo znižanje naročnin in ukinitev zahteve po nakupu paketov ali pa izgubijo velik del naročnikov.

Situacija, ki se jo da preslikati tudi na mnoga druga področja.

PaX_MaN ::

Podpiram vsakršno spodbujanje konkurence kot pa monopol in navijanje cen.

Pa sej to je izi pizi:

razmerje med številom citiranih člankov, ki jih je revija objavila, številom vseh v njej objavljenih člankov

Pač, vsak objavljen članek v reviji citira vse druge članke objavljene v reviji.
:trollface:
Problem?
Neresno trolanje JS @ https://github.com/paxman/ZDIJZovanje
Za tenorista me imajo: BSi, Policija, MF.
Kar pogreje me pri srcu!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: PaX_MaN ()

Matthai ::

Lansko leto se je tudi v Sloveniji začelo s pripravo prostodostopnega portala za znanstvene in v prihodnosti tudi literarne revije. Več tukaj: http://jakrs.si/portal_znanstvenih_in_l...

Pripravljeni so bili načrti kako izboljšati in narediti recenzentski sistem bolj transparenten, skupina strokovnjakov in predstavnikov revij je v okviru Javne agencije za knjigo izdelala tudi sistem merjenja citatov itd. Vse skupaj je potekalo ob sodelovanju NUK, Arnes in preko 60 slovenskih znanstvenih revij, ki bi takoj pristopile k portalu in ocenjujejo sistem zaprtega založništva kot zelo škodljiv.

Kar nekaj teh revij je že prostodostopnih na lastnih spletnih straneh. Najbolj so idejo podpirale ravno revije z
visokim faktorjem vpliva.

Strošek vzpostavitve tega sistema bi bil cca. 100.000 EUR, pripravljena je bila tudi že ekipa in vsi načrti.

Vendar država tega denarja ne najde. A po drugi strani je ista država dala 260.000 EUR Mladinski knjigi za razvoj komercialnega elektronskega založništva in vzpostavitev "razvojnega oddelka".

Toliko o stanju v Sloveniji.
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

phong ::

Matthai: zelo zanimivo. Imaš mogoče kakšen link glede Mladinske knjige in 260.000 € za podrobnejše informacije?
cool-proxy.net

vidz81 ::

sicer hvala za članek
ampak upam da "itak" ne postane stalnica v besednjaku...

McHusch ::

Itak je več kot 100 let starejša beseda od tebe (če si rojen leta 1981). Knjižna, ki je skoraj šla iz rabe, potem pa si je zgodil mobitel in ena najbolj zanimiv oživitev starinske besede v zgodovini. Do take mere, da nekateri celo mislijo, da ni pravilna.
http://german.awardspace.us

kuglvinkl ::

Tako je, pa napiše se eetaq.

phong je izjavil:

Matthai: zelo zanimivo. Imaš mogoče kakšen link glede Mladinske knjige in 260.000 € za podrobnejše informacije?


Supervizor pa pove kaj?

Zgodovina sprememb…

para! ::

Knjižna, ki je skoraj šla iz rabe, potem pa si je zgodil mobitel in ena najbolj zanimiv oživitev starinske besede v zgodovini.

Off topic, pa še več veš o teh zadevah kot jaz, ampak vseeno: ne verjameš vendar, da je res mobitel tisti, ki je poskrbel za oživitev besede "itak" s svojim istoimenskim paketom? Mobitel je verjetno zgolj prepoznal pogosto uporabo te besede med ciljno publiko.

lp
Death before dishonor!

BlaiseM ::

Matthai je izjavil:

Lansko leto se je tudi v Sloveniji začelo s pripravo prostodostopnega portala za znanstvene in v prihodnosti tudi literarne revije. Več tukaj: http://jakrs.si/portal_znanstvenih_in_l...

Pripravljeni so bili načrti kako izboljšati in narediti recenzentski sistem bolj transparenten, skupina strokovnjakov in predstavnikov revij je v okviru Javne agencije za knjigo izdelala tudi sistem merjenja citatov itd. Vse skupaj je potekalo ob sodelovanju NUK, Arnes in preko 60 slovenskih znanstvenih revij, ki bi takoj pristopile k portalu in ocenjujejo sistem zaprtega založništva kot zelo škodljiv.

Kar nekaj teh revij je že prostodostopnih na lastnih spletnih straneh. Najbolj so idejo podpirale ravno revije z
visokim faktorjem vpliva.

Strošek vzpostavitve tega sistema bi bil cca. 100.000 EUR, pripravljena je bila tudi že ekipa in vsi načrti.


Kako se (vsaj priblizno) pride do taksne cifre/ocene?

MrStein ::

In teh 60 revij (&co) ni zmoglo enkratnega stroška "jurja i kusur" ?
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

PaX_MaN ::

Ker bi na naslednjem razpisu zlo hitr dobile odgovor "če ste sami postavl, pa še sami vzdržujte!".
Neresno trolanje JS @ https://github.com/paxman/ZDIJZovanje
Za tenorista me imajo: BSi, Policija, MF.
Kar pogreje me pri srcu!

MrStein ::

Če je ta sistem dober za njih, je to drobiž. Če ni, pa nas Matthai zavaja. ;)
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

SkipEU ::

V zastonjskosti ni rešitev. Ne rabimo še v znanosti padca kakovosti objavljanja na ničlo. Poglejte, kaj se je zgodilo s klasičnimi poljudnoznanstvenimi revijami, novičarskimi mediji ipd. Vse limitira proti 24ur.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: SkipEU ()

SuperVeloce ::

In ti misliš, da je kriva zastonj vsebina :))? Naivnež. Raje pokaži s prstom na novinarje, "novinarje" in navsezadnje največje krivce: bralce. Verjamem, da ti ne spadaš mednje, ampak na žalost si v manjšini.

potem pa si je zgodil mobitel in ena najbolj zanimiv oživitev starinske besede v zgodovini.

"Ja itak", da ne bo res Mobitel za to kriv :)), mogoče v vaših krajih ja...
Main desktop: i7 4790 + 212evo, h87m pro4, 7870xt, 2x8GB 1600CL8

noraguta ::

MrStein je izjavil:

Če je ta sistem dober za njih, je to drobiž. Če ni, pa nas Matthai zavaja. ;)

ma ni dober ker nihče ne bere teh zadev v polavi slabih in na hit spisanih člankov. oz kar čem rečt nivo je še nižji kot sicer.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

zee ::

Poudariti je potrebno, da tudi clanki v PLosOne niso povsem zastonj, saj mora avtor placati nekaj evrskih tisocakov za objavo. Od tu naprej pa je clanek prosto dostopen (brezplacno) vsem raziskovalcem na svetu, kar je edino pravilno.

To publish in the reputable open-access journal PLoS ONE costs a publication fee of $1,350. Other open-access journals average a bit less, around $906. To publish in an Elsevier journal, on the other hand, appears to cost some $10,500.

Vir in zanimiv prispevek na to temo.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
erwin3: Dual Xeon X5650, 32 GB RAM, 14 TB HDD

SkipEU ::

SuperVeloce je izjavil:

In ti misliš, da je kriva zastonj vsebina :))? Naivnež. Raje pokaži s prstom na novinarje, "novinarje" in navsezadnje največje krivce: bralce. Verjamem, da ti ne spadaš mednje, ampak na žalost si v manjšini.


Zastonjskost seveda ima tudi vpliv, kako velik, pa ne vem. Mediji pač ne plačujejo več strokovnjakov, ampak kar "ene" - ti si polovico novice izmislijo, ostalo polovico pa prepišejo tiste dele, ki so jim všeč z vidika svojega svetovnega nazora. Rezultat pa je ta, da je vse več bedakov - ki pač NPR. mislijo, da se v Venezueli cedita med in mleko, ker imajo bencin poceni, ampak da stojijo v vrstah za popolnoma osnovne življenjske potrebščine, pa ni omenjeno v nobeni novici.

zee ::

Zastonjskost seveda ima tudi vpliv, kako velik, pa ne vem. Mediji pač ne plačujejo več strokovnjakov, ampak kar "ene" - ti si polovico novice izmislijo, ostalo polovico pa prepišejo tiste dele, ki so jim všeč z vidika svojega svetovnega nazora. Rezultat pa je ta, da je vse več bedakov - ki pač NPR. mislijo, da se v Venezueli cedita med in mleko, ker imajo bencin poceni, ampak da stojijo v vrstah za popolnoma osnovne življenjske potrebščine, pa ni omenjeno v nobeni novici.


a) Kot sem napisal, objavljanje clankov v revijah z OpenAccess policy-jem ni povsem zastonj.
b) Znanosti ne mores primerjati z novicami. Znanstvene rezultate ene skupine lahko neodvisno preveri druga skupina.
c) Na vrste za nakup osnovnih zivljenjskih potrebscin v Jugoslaviji pozabljajo tudi tisti, ki to drzavo vidijo kot nekaksno Indijo Koromandijo.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
erwin3: Dual Xeon X5650, 32 GB RAM, 14 TB HDD

Matthai ::

BlaiseM je izjavil:

Kako se (vsaj priblizno) pride do taksne cifre/ocene?

Oh, te stvari se da lepo oceniti. Je pa moj post kopija maila, ki mi ga je na to temo pred kratkim poslala kolegica.

Sicer pa, jaz tudi mislim, da bi revije to lahko vsaj delno financirale same. To ni vprašanje. Vprašanje je, zakaj je treba financirati komercialno založbo za povsem komercialni projekt?!
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

sammy73 ::

Matthai je izjavil:

Vprašanje je, zakaj je treba financirati komercialno založbo za povsem komercialni projekt?!


He, he, vprašanje leta!

ZaphodBB ::

Matthai je izjavil:

BlaiseM je izjavil:

Kako se (vsaj priblizno) pride do taksne cifre/ocene?

Oh, te stvari se da lepo oceniti. Je pa moj post kopija maila, ki mi ga je na to temo pred kratkim poslala kolegica.

Sicer pa, jaz tudi mislim, da bi revije to lahko vsaj delno financirale same. To ni vprašanje. Vprašanje je, zakaj je treba financirati komercialno založbo za povsem komercialni projekt?!

Tako država zaganja gospodarstvo.

Tisti, ki smo proti takemu početju smo pa nemudoma ozmerjani z neoconi.

Matthai ::

To je slovenska verzija socializma!

Mislim, tlele se špara na vse pretege, potem pa država takole podpira privat sektor, ki podpore absolutno ne rabi.
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

ZaphodBB ::

Matthai je izjavil:

To je slovenska verzija socializma!

Mislim, tlele se špara na vse pretege, potem pa država takole podpira privat sektor, ki podpore absolutno ne rabi.

In tako je širom gospodarstva.

Kmet ima recimo z enim govedom, katerega po enem letu zakolje stroškov 600€ (mesar, zakol, BSE testiranja) - za meso, pa dobi cca 900€.

Zakaj je tako? Zato ker so si socialistične klavnice in socialistični mesarji izborili zakonodajo, ki kmetom onemogoča cenejše alternative. Praktično v vsaki panogi, ki ima temelje v jugi so iste netržne anomalije - seveda lepo zavite v folijo evropskih direktiv in dekretov, namen je pa večinoma zgolj en - ščitenje starih neefektivnih organizacij.

Samo tega se ne sme na glas povedat, ker potem razni -logi takoj skočijo vate.

Matthai ::

No, je pa treba vedeti še nekaj. Pri nas kmetje dobesedno živijo od subvencij. Praktično VSI živijo na račun države. Ampak ko je treba popljuvat javni sektor, so vsi ti paraziti zelo glasni...

Kar se tiče tvojega primera je pa malce nesrečno izbran. Dejstvo je, da bo vsak slovenski kmet ali podjetnik delal tako,da bo imel čim manjše stroške. Kar pomeni, da se v razvoj ali varnost ne vlaga nič. To je zanje nepotreben strošek.

Tako imamo seveda primere, ko taki neodgovorni kmetje ogrožajo prehransko varnost. Zato je smiselno, da se uzakoni določene standarde kakovosti. Problem je seveda pa v tem, da te standarde preverja le omejen krog posvečenih organizacij.

Pametna alternativa bi bila: kmetje smejo prodajati izdelke, ki so prehransko varni. Do morajo dokazovati s testi. Teste lahko dela katerakoli (od kmeta in kmečkega lobija) neodvisna ustanova. Dokler je vse v redu je vse v redu. Ko pa se zgodi, da na trg pride sporen izdelek, pa vpleteni plačajo tako visoko kazen, da jim nikoli več ne pride na misel kaj podobnega.

Za začetek bi zato morali v našo zakonodajo uvesti punitive damages. No, upam, da Žiga pride kaj naokrog in bo povedal kaj v zvezi s tem.
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

JanK ::

vidz81 je izjavil:

sicer hvala za članek
ampak upam da "itak" ne postane stalnica v besednjaku...


Tole me malo bega...

Ali je kdaj izginila iz njega? V mojem okolju: doma, v sluzbi,... smo jo vedno uporabljali...
"Think about how stupid the average person is,
then realize that 50% are stupider than that"
-George Carlin

ZaphodBB ::

Matthai je izjavil:

No, je pa treba vedeti še nekaj. Pri nas kmetje dobesedno živijo od subvencij. Praktično VSI živijo na račun države. Ampak ko je treba popljuvat javni sektor, so vsi ti paraziti zelo glasni...

Kar se tiče tvojega primera je pa malce nesrečno izbran. Dejstvo je, da bo vsak slovenski kmet ali podjetnik delal tako,da bo imel čim manjše stroške. Kar pomeni, da se v razvoj ali varnost ne vlaga nič. To je zanje nepotreben strošek.

Tako imamo seveda primere, ko taki neodgovorni kmetje ogrožajo prehransko varnost. Zato je smiselno, da se uzakoni določene standarde kakovosti. Problem je seveda pa v tem, da te standarde preverja le omejen krog posvečenih organizacij.

Pametna alternativa bi bila: kmetje smejo prodajati izdelke, ki so prehransko varni. Do morajo dokazovati s testi. Teste lahko dela katerakoli (od kmeta in kmečkega lobija) neodvisna ustanova. Dokler je vse v redu je vse v redu. Ko pa se zgodi, da na trg pride sporen izdelek, pa vpleteni plačajo tako visoko kazen, da jim nikoli več ne pride na misel kaj podobnega.

Za začetek bi zato morali v našo zakonodajo uvesti punitive damages. No, upam, da Žiga pride kaj naokrog in bo povedal kaj v zvezi s tem.

Ne gre se za to, da bi imeli kmeti možnost počet karkoli. Ampak, da pa en inštitut za dobesedno 15 min dela "zasluži" več kot kmet za celo leto je pa malo huda. Enostavno te organizacije nimajo nobene vzpodbude, da bi pocenili svoje storitve, kvečjemu nasprotno.

Kar se pa subvencij tiče, si malo zadaj - za ekološke kmete je konec za živinorejo. Fin, end, no more.

Gandalfar ::

@Matthai: ker tak pristop odlicno deluje za napredek zdrastva ane ;)

Matthai ::

ZaphodBB je izjavil:

Ne gre se za to, da bi imeli kmeti možnost počet karkoli. Ampak, da pa en inštitut za dobesedno 15 min dela "zasluži" več kot kmet za celo leto je pa malo huda. Enostavno te organizacije nimajo nobene vzpodbude, da bi pocenili svoje storitve, kvečjemu nasprotno.

Ja, to je problem podeljevanja ekskluzivnih koncesij, ki sem ga omenil. Je pa dejstvo,da bi kmetje, če ne bi bilo nadzora, prodajali v pesticide namočene smeti.

ZaphodBB je izjavil:

Kar se pa subvencij tiče, si malo zadaj - za ekološke kmete je konec za živinorejo. Fin, end, no more.

Pravilno. Saj 20 let nazaj smo si izbrali kapitalizem, pa free market. Ne razumem čemu sedaj jok in stok? Ali morda niso vedeli ti ljudje za kaj so glasovali na plebiscitu?
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

ZaphodBB ::

Matthai je izjavil:


ZaphodBB je izjavil:

Kar se pa subvencij tiče, si malo zadaj - za ekološke kmete je konec za živinorejo. Fin, end, no more.

Pravilno. Saj 20 let nazaj smo si izbrali kapitalizem, pa free market. Ne razumem čemu sedaj jok in stok? Ali morda niso vedeli ti ljudje za kaj so glasovali na plebiscitu?

Ne samo obvestit sem te hotel, da tvoja trditev ne drži, ker z letošnjim letom je konec subvencij. Kaj si pa ti osamosvojitev ven privlekel pa res ne vem? Če si pa že privlekel to ven, bi te kot državnega uradnika opozoril, da smo trenutno v "kapitalizmu dveh hitrosti", kaj če bi ukinili še subvencije veterinarjem?

sammy73 ::

Jaz bi problem, ki ga je zgoraj izpostavil Matthai, pripisal majhnosti. Vse prevečkrat imam občutek, da se subvencije in podobno podeljujejo po kriterijih, kjer ima podeljevalec največ koristi.

noraguta ::

No, je pa treba vedeti še nekaj. Pri nas kmetje dobesedno živijo od subvencij. Praktično VSI živijo na račun države. Ampak ko je treba popljuvat javni sektor, so vsi ti paraziti zelo glasni...
kraljevska traparija. 200M je denarja za izvajanje kmetijske politike od ene miljarde kolikor se obrne. stem kar se v končni fazi izplača se pokrije ravno izvajanje kmetijske politike kje pa šele da bi bil kak profit.pa še tega keša nebi bilo če nebi bil vezan na evropo. za razliko od policajev pa nekih kvazi sodnikov pa ostale lopovščine, kateri samo šaflajo vakum.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: noraguta ()

Matthai ::

Hvala bogu, da je konec subvencij!

Konec koncev smo se na plebiscitu pred 20 leti odločili za kapitalizem in free market. In to pomeni nič subvencij. Ker subvencija je motnja na trgu. To je jasno vsem, samo tistim, ki so do sedaj lepo živeli na račun države ne.

Ne razumem zakaj tak vik in krik, da je sedaj konec subvencij, ko pa se je narod vendar plebiscitarno odločil za kapitalizem. In v paketu pač pride tudi konec subvencij, ne?

Treba bi bilo ukiniti še ostale subvencije. Pa predvsem bi morala država prenehati financirati in "financirati" razna podjetja. Začenši z gradbenimi in IT podjetji, ki prav lepo živijo na račun države.

Naj se končno jasno pove, da so pravi paraziti v zasebnem sektorju, ki koruptivno prodaja blago in storitve državi, da so pravi paraziti v zasebnem sektorju, ki prejema mastne nepovratne subvencije in da so pravi paraziti v zasebnem sektorju, ki se izogibajo plačevanju davkov. Ne pa javni sektor, ki za majhne plače servisira zasebni sektor (policija, šole, vrtci).
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

Matthai ::

noraguta je izjavil:

za razliko od policajev pa nekih kvazi sodnikov pa ostale lopovščine, kateri samo šaflajo vakum.

Ko privatnik posluje z državo - se pravi ropa državo in jo odira - je to "prosti trg". Ko privatnik utajuje davke - je to "prosti trg". Ko privatnik rabi policaja in sodnika za zaščito pred drugimi lopovi - je to "prosti trg". Ko pa zmanjka javnega denarja, bi pa vsi preklopili na socializem.

A-a fantje. Ne bo šlo. Nič več!
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

Mavrik ::

Ej fantje... kaj majo kmetijske subvencije veze z znanstvenimi revijami? Jamranja čez državo je na forumu preveč, nazaj na topic.
The truth is rarely pure and never simple.

kitaj ::

SkipEU je izjavil:

V zastonjskosti ni rešitev.

Saj niso zastonj. Večino teh člankov plačamo z davki. Zakaj bi jih plačevali še enkrat in to nekem zasebnem podjetju?

PaX_MaN ::

Minister Turk je 2004 na UL v sodelovanju s še nekaterimi tujimi univerzami speljal projekt s

katerim so spacal nekaj primbližnega, kar je hotela lansko leto postavit skupina o kateri je pisal Matthai.

Bil je to dvoletni projekt, financiran s strani EU; tu so kronologija in dokumenti razvoja.

Stvar med drugim uporablja/gostuje/financira tudi slovenija ( http://itc.scix.net/, http://www.itcon.org/), plus še nekaj drugih ( http://cumincad.scix.net/cgi-bin/works/..., http://elpub.scix.net/cgi-bin/works/Hom...

še nekaj uporabnikov).
Nisem šel dlih primerjat kako se (ne)razlikujeta predlagana sistema (OJS vs. SiX), ampak se mi nehote poraja v glavi reklo "topla voda".
Neresno trolanje JS @ https://github.com/paxman/ZDIJZovanje
Za tenorista me imajo: BSi, Policija, MF.
Kar pogreje me pri srcu!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: PaX_MaN ()

Matthai ::

Saj tuja ni posebne znanosti. Ve se, kako se da narediti zadeve. Treba se je samo usesti in zadeve izpeljati. Pa pika.

Brez "filozofiranja".
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

ZaphodBB ::

V zastonjskosti ni rešitev.


Za tiste, ki ne veste - raziskave plača država/univerze/gospodarski partnerji univerz. Članke spišejo profesorji in študenjte v okviru delovnih nalog. Uredniške naloge opravijo drugi profesorji brezplačno (kar se založnika tiče).

Založnik pa pobere avtorske pravice in mastno računa zanje.

Torej za založnika je lahko zastonj, za uporabnike pa ne.

Go figure.

PaX_MaN ::

Bo že svobodni trg to uredil, ne?
:D>:D
Neresno trolanje JS @ https://github.com/paxman/ZDIJZovanje
Za tenorista me imajo: BSi, Policija, MF.
Kar pogreje me pri srcu!

SkipEU ::

ZaphodBB je izjavil:

V zastonjskosti ni rešitev.


Za tiste, ki ne veste - raziskave plača država/univerze/gospodarski partnerji univerz. Članke spišejo profesorji in študenjte v okviru delovnih nalog. Uredniške naloge opravijo drugi profesorji brezplačno (kar se založnika tiče).

Založnik pa pobere avtorske pravice in mastno računa zanje.

Torej za založnika je lahko zastonj, za uporabnike pa ne.

Go figure.


Tako je v Sloveniji. V državah, od koder pride največ člankov in znanstvenega dela, pa so univerze privatno financirane, prav tako večina raziskav. Ker pa so kontinentalno evropske univerze povečini javne, niso vredne počenega groša in jih sploh ni na tistih lestvicah najboljših. Raziskave s teh univerz tudi ne pridejo v najboljše znanstvene revije.

Trg očitno deluje, saj se je vzpostavil učinkovit sistem ocenjevanja kakovosti dela in rangiranje posameznih znanstvenikov. Tega javne založbe in zastonjkarji niso sposobni vzpostaviti. Tako kot v vsaki resni državi upoštevajo s strani privatnih institucij pripravljene standardizirane teste ob vpisu, ne pa teh naših ali nemških ali francoskih.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: SkipEU ()

Matthai ::

Ne bluzit, no. Ameriške univerze so IZDATNO podprte z javnim denarjem. Preko NSF in preko drugih mehanizmov.
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

zee ::

Trg očitno deluje, saj se je vzpostavil učinkovit sistem ocenjevanja kakovosti dela in rangiranje posameznih znanstvenikov.


Narobe. Trenutni sistem zgolj zagotavlja sluzbo dvem ali trem uradnikom in ni nikakrsna mera za kvaliteto znanosti. Neodvisno od tega ali je financirana z javnim ali zasebnim denarjem.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
erwin3: Dual Xeon X5650, 32 GB RAM, 14 TB HDD

ZaphodBB ::

Tako je v Sloveniji. V državah, od koder pride največ člankov in znanstvenega dela, pa so univerze privatno financirane, prav tako večina raziskav. Ker pa so kontinentalno evropske univerze povečini javne, niso vredne počenega groša in jih sploh ni na tistih lestvicah najboljših. Raziskave s teh univerz tudi ne pridejo v najboljše znanstvene revije.

Trg očitno deluje, saj se je vzpostavil učinkovit sistem ocenjevanja kakovosti dela in rangiranje posameznih znanstvenikov. Tega javne založbe in zastonjkarji niso sposobni vzpostaviti. Tako kot v vsaki resni državi upoštevajo s strani privatnih institucij pripravljene standardizirane teste ob vpisu, ne pa teh naših ali nemških ali francoskih.

Če bi bil pošten in bi prebral, kaj sem napisal bi videl, da sem zajel tudi tvoj model financiranja (univerza kot samostojna gospodarska entiteta oz. univerza kot samostojna gospodarska entiteta sofinancirana s strani drugih samostojnih gospodarskih entitet).

Založniki znanstvenih papirjev univerz ne sofinancirajo, temveč je kvečjemu obratno - univerze sofinancirajo založnike, predvsem skozi zastonjsko delo svojih kadrov. Založniki ničesar ne kontrolirajo, ker kar se izvaja kontrol (uredniško in vsebinsko) to počnejo akademiki brezplačno (z zornega kota založnikov) - to namreč pomeni izraz "peer review".

Založniki pa ne ponujajo drugega kot tradicijo in prestiž.

Ti si pa lažnivec in te naj bo sram, za sprenevedanje. Tvoje pisanje je pa polno non sequitur napak in slamnatih mož. S takim slogom pojdi raje na 24ur.com.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: ZaphodBB ()


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Harvard se pridružuje boju zoper pohlepne založnike znanstvenih revij

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
446479 (3125) ZaphodBB
»

Upor proti izdajatelju strokovnih revij Elsevier

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
343686 (1485) lmorgh
»

Preprodaja gesel za dostop do znanstvenih revij (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
518736 (6133) Matthai
»

MIT-ovi članki bodo prosto dostopni!

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
213629 (831) noraguta
»

PCFormat (SLO) izgleda obupal?

Oddelek: Loža
285466 (3156) mat3jc3k

Več podobnih tem