Linus.
vir: Wired NewsKomisija.
vir: WikipediaSpor trenutno poteka na dveh frontah, prvi pred sodišči v zvezni državi Washington, drugi pa pred ameriško mednarodno trgovsko komisijo (US ITC), ki velja za uveljavljeno vladno-sponzorirano arbitražo na področju prava konkurence in intelektualne lastnine. In prav tam je Microsoft pravkar doživel manjši poraz.
Eden od patentov, ki naj bi ga kršila MM, zadeva shranjevanje imen datotek v dosovskem 8.3 formatu, kar je pomembno za integracijo naprave z Windows okolji oz. prenosom spominske kartice v tiskalnike in druge naprave. Motorola je pred komisijo sprožila spor o veljavnosti patenta, zatrjujoč, da v njem opisan postopek v času vložitve več ni bil nov, ampak že zaobsežen z obstoječim stanjem tehnike (prior art). Kot dokaz so iz "arhivov računalniške zgodovine" (tj. Useneta, zdaj Google Groups) potegnili skoraj 20 let staro diskusijo med avtorjem Linux jedra (takrat Minixa), Linusom Torvaldsom, in ranimi uporabniki Minixa, v kateri je več let pred Microsoftom opisal postopek skrajševanja dolgega imena, npr. "Dolga tekstovna datoteka" v kratko 8.3 ime "Dolgat~1.txt". Obstoj te diskusije vnese znaten dvom v Microsoftovo trditev, da je 8.3 standard nastal v njihovih laboratorijih in - širše - da MM krši njihovo intelektualno lastnino. ITC-jev sodnik je že tega mnenja in je za potrebe reševanja spora razveljavil zadevni patent.
Linus je glede zaslišanja pred ITC komentiral, da so bili Microsoftovi pravniki še posebej duhomorni, v smislu, da so ga kar naprej spraševali, če je prepričan glede datuma usenet diskusije, seveda s ciljem vreči senco dvoma na njegovo pričanje.
Za Redmond to sicer še ne pomeni poraza v sporu, saj se lahko na odločitev o razveljavitvi patenta še pritožijo, obenem pa to še zdaleč ni edini patent, ki ga imajo v igri.
Vseeno je zgodba precej pomenljiva. Linus in njegov projekt prostega operacijskega sistema za consumer-grade računalniško opremo sta Microsoftu že tako ali tako boleč trn v peti, po drugi strani pa se zelo lepo vidi, da se patentni spori v tehnološki industriji vrtijo glede izumov, ki dostikrat niso ne novi ne na inventivni ravni, če pa že, pa bi bilo za vse igralce bistveno bolje, če bi bili vsem na voljo brezplačno in brez omejitev. O tem je nedavno spregovoril tudi avtor standarda MIME (e-poštne priponke), ki se je prav tako pred dvajset leti neutrudno in (k sreči) uspešno boril za oprto in prosto rabo tega standarda. Zelo zanimivo vprašanje je, kako bi danes izgledal internet, če bi se enemu od tehnoloških velikanov iz devetdesetih uspelo polastiti ključnih patentov na tehnologiji, ki ga poganja.