Nemčija bo do leta 2022 zaprla vse jedrske elektrarne

ne vem, predvidevam da redov velikosti nismo preskočili in smo v najboljšem primeru nekje na pozitivni nuli, sem pa vedno interesent za raziskave na to temo

Skuriš nafto da obdeluješ zemljo in nato skuriš futr da delaš štrom. Izkoristki so nizki poleg tega zemlja trpi zaradi intenzivnosti obdelovanja in imaš čez par let še eno stvar na grbi več.


In s tem ko se hočejo zeleni izogibati grozni nafti, serjejo s škorpivi in gnojili po lastni krajni. Bravo.

PrimozR je 10. jul 2011 ob 01:12 izjavil:

poweroff je 10. jul 2011 ob 00:53 izjavil:

Zakaj točno bi bil to problem - ob predposatvki, da proizvodnja hrane v resnici ne trpi?

Morda zato, ker se ne sklada z ideološkim prepričanjem o škodljivosti zelenega mema?

Ker je ta predpostavka zgrešena.

Lahko elaboriraš (z več kot enovrstično pavšalno trditvijo)?

Pyr0Beast je 10. jul 2011 ob 07:36 izjavil:

Skuriš nafto da obdeluješ zemljo in nato skuriš futr da delaš štrom. Izkoristki so nizki poleg tega zemlja trpi zaradi intenzivnosti obdelovanja in imaš čez par let še eno stvar na grbi več.
In s tem ko se hočejo zeleni izogibati grozni nafti, serjejo s škorpivi in gnojili po lastni krajni. Bravo.

Kako točno se serje s škropivi in gnojili v primeru biomase?

Sicer pa glede coil subvencij... vtipkajte v Googla. Prvi zadetek:
http://books.google.si/books?id=tGa5ju-...

Ma kakšna biomasa.

Problemi z njo so pricurljali celo v glavne dnevnike. Postavili smo tiste bioplinske enote, sedaj pa kurimo v njih vse, tudi stvari, ki bi bile drugače koristne.

Saj stvari so očitne. Celo solarpaneli uspejo pretvorit 10+ % sončne energije v štrom. Rastlina doseže mogoče 1-2%, nakar od tega zgubimo še svoj del pri različnih postopkih in ostane, kar pač ostane.

da gnoj in odpadke kar mečemo po njivah

pa si ti kdaj videl koliko košenj letno spraviš iz negnojenega travnika? z dobrim vremenom in gnojenjem v sloveniji dobiš štiri spravitve sena, tako da metanje gnoja po travnikih ni čisto brezvezna reč.

>
Kako točno se serje s škropivi in gnojili v primeru biomase?
>

Da zadeva sploh zraste - za biomaso se lahko uporablja tudi žita in podobne zadeve


Sicer pa se od gnoja ne boš kaj pretirano grel, zadeva je ekvivalent pepelu iz drv.

Če niso, potem bo Francija kot pametna država (upam vsaj) postavil nove daljnove in zgradila še 10 nukleark.

WarpedGone je 10. jul 2011 ob 08:03 izjavil:

Najprej se naj lepo zrihta kogeneracijo toplote in štroma povsod kjer se dela štrom, pol se bomo pa naprej pogovarjal.

Ne pa da odpadno toploto pri proizvodni štroma zlivaš v reko/zrak, pol pa hacaš štrom, da kuhaš toploto.

Prihranek goriva v celem večkratniku.

Biogoriva so fundamentalni fail, ker predpostavka "da ne vplivajo na pridelavo hrane" enostavno ne drži.

Bi držala, če bi se biogoriva pridobivala na sicer neizkoriščanem terenu. Ampak tako je le v teoriji. V praksi pa kmet nonstop študira, kater produkt na njegovi njivi mu bo prinesel največ €. Kar je tudi edino prav.

Premog da je bil 100 let subvencioniran? Kater korak točno? Pridobivanje? Transport? Pretvorba v elektriko?

Ej ej, ne tkole across the board biogoriv odpisat. Če imaš lasten gozd ni smisla, da se ne bi ogreval na les. Gozd je itak treba čistiti, če pa les prodajaš, v vsakem primeru ostane vejevje. To pa lahko zmelješ v sekance.

poweroff je 10. jul 2011 ob 08:58 izjavil:

PrimozR je 10. jul 2011 ob 01:12 izjavil:

poweroff je 10. jul 2011 ob 00:53 izjavil:

Zakaj točno bi bil to problem - ob predposatvki, da proizvodnja hrane v resnici ne trpi?

Morda zato, ker se ne sklada z ideološkim prepričanjem o škodljivosti zelenega mema?

Ker je ta predpostavka zgrešena.

Lahko elaboriraš (z več kot enovrstično pavšalno trditvijo)?

Pyr0Beast je 10. jul 2011 ob 07:36 izjavil:

Skuriš nafto da obdeluješ zemljo in nato skuriš futr da delaš štrom. Izkoristki so nizki poleg tega zemlja trpi zaradi intenzivnosti obdelovanja in imaš čez par let še eno stvar na grbi več.
In s tem ko se hočejo zeleni izogibati grozni nafti, serjejo s škorpivi in gnojili po lastni krajni. Bravo.

Kako točno se serje s škropivi in gnojili v primeru biomase?

Sicer pa glede coil subvencij... vtipkajte v Googla. Prvi zadetek:
http://books.google.si/books?id=tGa5ju-...

Jah, proizvodnja hrane je že sedaj problem, v prihodnosti bo kvečjemu še večji problem, ko se bo število prebivalcev povečalo. Okej, v Nemčiji mogoče ni problem, ampak globalno gledano pa je oz. bo. Torej ni logike, da se prideluje žita zato, da jih kurimo oz. iz njih delamo alkohol (to zadnje porabi več fosilnih goriv, kot se jih privarčuje zaradi vožnje na alkohol - ni self-sustainable torej), sploh ko imamo odlične alternative. There, i will say it: jedrske elektrarne.

Kar se tiče biomase, govora je o pridelavi žit, ki se jih nato skuri za elektriko/toploto. To je fail. Biomasa sama po sebi ni ker, kot sem rkeel, gozd moraš čistiti, sicer se preveč zaraste. Edino zanimiva bi bila raziskava, kakšne negativne vplive na rodovitnost ima, če iz gozda odstraniš drevo v celoti in ne pustiš ene same vejice/iglice/lista. Ampak glede na počasno rast drevja mislim da ne bi smel biti tako velik problem, navsezadnje to niso žitarice...

Brane2 je 10. jul 2011 ob 09:21 izjavil:

Ma kakšna biomasa.

Problemi z njo so pricurljali celo v glavne dnevnike. Postavili smo tiste bioplinske enote, sedaj pa kurimo v njih vse, tudi stvari, ki bi bile drugače koristne.

Saj stvari so očitne. Celo solarpaneli uspejo pretvorit 10+ % sončne energije v štrom. Rastlina doseže mogoče 1-2%, nakar od tega zgubimo še svoj del pri različnih postopkih in ostane, kar pač ostane.

Solarne celice nam ne čistijo zraka. Biomasa ga. Biomasa je nujna, solarne celice pač ne.

gruntfürmich je 10. jul 2011 ob 09:28 izjavil:

to kar je matthai navedel ni nič novega, je pravzaprav zelo stara ideja, ampak idioti smo da tega popolno ne izkoristimo!
da gnoj in odpadke kar mečemo po njivah in deponijah je prvovrstni debilizem. lahko bi se greli na ta račun, ter ne bi več smrdelo ko bi se kmeti spravili gnjijiti njive. ampak kaj čmo, balkan inc...

glede subvencij pa naj bodo številke vsaj malo jasne: par deset miljard € ni veliko. novi NEK bi nas naj stal 6 miljard €, povrnil bi se pa v 10-15 letih ob predvideni življenski dobi 60 let...
tko da par 10 miljard € za kar nekaj nemških nukleark ni nič. profita so vseeno imeli še preveč...

Res ja. Debilizem. Najprej zadeve rahlo premisli in nato govori debilizme. Vključno (oz. raje predvsem) z opazkami o balkanu.

Pyr0Beast je 10. jul 2011 ob 10:38 izjavil:

Sicer pa se od gnoja ne boš kaj pretirano grel, zadeva je ekvivalent pepelu iz drv.

Metan?

Kisik se kar sam od sebe spaja iz CO2, kajne?

Aja, saj res. Tam pa ni strupenega dima in katrana!

Tudi če jo bomo 100% izkoristili je še vedno vprašanje kam shraniti energijo.

Je namreč sranje, ko hoče recimo avstrijska industrija laufat, pa veternice pri Dunaju stojijo. Takrat pač uvažajo elektriko, ki jo proizvajajo preko vzhodne meje s kurjenjem premoga. To so takšni neprijetni detajli, ki precej omejujejo uporabo obnovljivih virov.

Pa v Avstriji še gre, ko imaš hribe in lahko narediš črpalno elektrarno ki bo služila kot baterija. Kaj pa naj Madžar naredi?

Saj bo počasi, ampak zaenkrat brez kurjenja dinozavrov še ne gre.

Prepričan sem, da bo izhod iz energetske krize, koriščenje sončne energije, ki jo sedaj še ne znamo učinkovito izkoristiti.

Teli so tut prepričani, da bo letalo slej ko prej pristalo.
Žal zgolj prepričan bit, ni dovolj da se nekaj res zgodi.

S sodobno termalno sončno centralo, lahko koristiš energijo z zamikom, tudi ponoči.

Pod sodobno sklepam na tone svinčene svinjarije?

PaX_MaN je 10. jul 2011 ob 22:14 izjavil:

S sodobno termalno sončno centralo, lahko koristiš energijo z zamikom, tudi ponoči.

Pod sodobno sklepam na tone svinčene svinjarije?

Ni mi jasno, čemu naj bi služila "svinčena svinjarija"

Tear_DR0P je 10. jul 2011 ob 09:34 izjavil:

da gnoj in odpadke kar mečemo po njivah

pa si ti kdaj videl koliko košenj letno spraviš iz negnojenega travnika? z dobrim vremenom in gnojenjem v sloveniji dobiš štiri spravitve sena, tako da metanje gnoja po travnikih ni čisto brezvezna reč.

predelan gnoj, da ven spraviš metan in amoniak ter vodo je za gnojenje veliko boljši kot navadna gnojevka. pa še veliko manj smrdi ter je suh. same prednosti.
seveda se ga potem predelanega vrže po njivi.
upam da je zdaj to bolj jasno.

poweroff je 10. jul 2011 ob 09:36 izjavil:

gruntfürmich je 10. jul 2011 ob 09:28 izjavil:

glede subvencij pa naj bodo številke vsaj malo jasne: par deset miljard € ni veliko. novi NEK bi nas naj stal 6 miljard €, povrnil bi se pa v 10-15 letih ob predvideni življenski dobi 60 let...

Saj to je tudi problem. Socialistični giganti. Če flikneš 6 mlrd EUR v nekaj, potem gotovo ne boš šel iskat alternativ prej kot v 20 letih. Nisi motiviran, se ti ne izplača.

ne razumem te povsem. zakaj iskati drage alternative nečemu tako dobremu, čistemu in profitabilnemu kot je nuklearna energija?

gruntfürmich koliko energije pa pobere ta predelava?

Sicer pa nuklearke niso popolnoma čiste. Čeprav že imamo tech, da bi to bile. Ampak ljudje se jih bojijo, raje počasna in zanesljiva smrt kot pa smrt v nekem trenutku, ki ga ne poznamo. Očitno no. :)

Aja pa glede avstrije, hribov in črpalk. Črpalna HE je rahlo fail, ker voda v bazenu na vrhu hria rada izhlapeva :P
Lažje narediti postajo z vztrajniki.

Aja pa glede avstrije, hribov in črpalk. Črpalna HE je rahlo fail, ker voda v bazenu na vrhu hria rada izhlapeva :P
Lažje narediti postajo z vztrajniki.

Kakšno izglapevanje, to je zanemarljivo, še posebno v nekih hladnih alpah. Postaje z vztrajniki pa sploh ni lahko narediti, ker bi v nasprotnem primeru že imeli par komadov. Obstajajo idejni projetki, tudi pri nas je eden, ampak kot kaže zaenkrat s tega še nekaj časa ne bo nič.

PrimozR je 11. jul 2011 ob 02:05 izjavil:

gruntfürmich koliko energije pa pobere ta predelava?

nekaj je pobere, vendar sigurno manj kot je ven dobiš. seveda na veliko količino, kot so nekakšni okrajni zbiralniki.

Pyr0Beast je 11. jul 2011 ob 08:43 izjavil:

No. Sicer zna biomasa biti tudi zelo čista - peč s katalizatorjem in pirolitičnim kurjenjem

Samo standardna kurišča to niso.

Prepoved kurjenja na trda goriva v centru LJ in isto v londonu je logična posledica tega.

da, pri slabem zgorevanju drv je lahko tudi do 10% benzena v VOC (hlapne organske snovi). zato ni priporočljivo kuriti lesnih ostankov zunaj ter v slabih pečeh.

Drevesa delujejo kot kondenzatorji. Hranijo CO2. Skuriš, spraviš vse v atmosfero. Torej bi pri biomasi rabili uravnoteženo količino rastlinja, ki skrbi, da je dovolj ogljika tako ali drugače nek trenutek vezano v rastlinah.
Gozdovi se pa že par stoletij krčijo, torej ves ta CO2 je že v zraku, ob enem spravljamo v zrak še ogljik, ki je shranjen pod zemljo že par miljonov let... Good luck running CO2 cycle with biomass...

Temu postopku se normalno reče - zorenje gnoja

Z gnojevko pa nimaš kaj početi.

>The expansion is mainly due to _planting of new forests and natural expansion of forests onto former agricultural land_.

Pravih gozdov je popolnoma enako.

>Jaz naprimer zamerim NUK da več kot 50% vse proizvedene energije spusti z vodo in zrak! Sram jih bodi! Samo so rekli da se toplovoda do Maribora pa Ljubljane ne splača/ni splačalo potegniti. Baje so študije takle rekle.

Naj bo kar tebe sram. Voda iz NEK-a ima prenizko temperaturo za daljinsko ogrevanje. Poleg tega prečpravanje ogromnih količin vode ni zastonj.

Naj bo kar tebe sram. Voda iz NEK-a ima prenizko temperaturo za daljinsko ogrevanje. Poleg tega prečpravanje ogromnih količin vode ni zastonj.

Tole pa me ne bo nikoli! Vsaj okoliške kraje bi se lahko ogrevalo! Pa tole ni zraslo na mojem zelniku brez skrbi. Jih že dolga leta matrajo tile megavati ki grejejo ribe!

The forest area in Europe increased by almost 13 million hectares - that's roughly the size of Greece - from 1990 to 2005.

Tale stavek, kateri je pa pred stavkom, katerega si citiral tukaj, pa si kar spregledal? c c c

SV, vem. Zato pa nisem napisal da se motiš, vendar da malo bolj pazi kaj govoriš (bolj natančno definirano). Lep primer se lahko poda z afričani. Si z**bejo okolje, potem pa silijo k nam

sidd je 11. jul 2011 ob 13:35 izjavil:

Naj bo kar tebe sram. Voda iz NEK-a ima prenizko temperaturo za daljinsko ogrevanje. Poleg tega prečpravanje ogromnih količin vode ni zastonj.

Tole pa me ne bo nikoli! Vsaj okoliške kraje bi se lahko ogrevalo! Pa tole ni zraslo na mojem zelniku brez skrbi. Jih že dolga leta matrajo tile megavati ki grejejo ribe!

s 33°C ne boš nobenega ogreval. drug dizajn mora biti, da ima kondenzat višjo temperaturo, pa lahko ogrevaš. z obstoječo pa ne moreš nič.

pa tudi druga stvar je ali je krško dovolj veliko za ogrevanje, ali bi bilo potrebno vključiti tudi brežice not in kako bi ta stvar se podražala, ali bi morda rastlinjake greli...
veliko stvari je za pretehtati, ker sigurno ti ta odtekajoča toplota zmanjša proizvodnjo elektrike na pragu...

pa tudi druga stvar je ali je krško dovolj veliko za ogrevanje, ali bi bilo potrebno vključiti tudi brežice not in kako bi ta stvar se podražala, ali bi morda rastlinjake greli...
veliko stvari je za pretehtati, ker sigurno ti ta odtekajoča toplota zmanjša proizvodnjo elektrike na pragu...

Z drugim blokom ... it's doable:

Sava je že za sedanjo NEK bolj potoček, ste razmišljali o kakšnih drugih načinih hlajenja vode iz NEK 2, denimo daljinskem ogrevanju in hlajenju?

Nov blok se seveda ne bi mogel hladiti s Savo, odvečna toplota bi morala na hladilne stolpe. Finci so denimo izdelali projekt ogrevanja Helsinkov, zdaj se ogrevajo na premog, iz 100 kilometrov oddaljene jedrske elektrarne. Ko smo to videli, smo najeli Avstrijce, ki so projektirali daljinsko ogrevanje Gradca iz 25 kilometrov oddaljene toplarne. Ugotovili smo, da bi zelo preprosto ogrevali Krško, Brežice, Celje, Zagorje in Hrastnik, razmeroma preprosto Zagreb pa tudi Ljubljano. Naložba v tak sistem bi bila po grobi oceni 500 milijonov evrov, pri čemer te doline ne bi več proizvajale CO2, ogrevanje pa bi bilo polovico cenejše, kot je zdaj.

Gre pri tem za ogrevanje enega območja, ali drugega, ali vseh skupaj?

Vseh skupaj. Običajni 1200-megavatni reaktor ima 3500 megavatov toplotne moči. Že sedanji reaktor ima 2000 megavatov toplote, vendar ni projektiran za ureditev daljinskega ogrevanja in bi bilo to zapleteno. Ljubljana pri tem potrebuje 150 megavatov toplote. Tak sistem bi pomenil dejansko zmanjševanje emisij in je po mojem sodobna rešitev za Slovenijo. Ta kriza je idealna priložnost, da se o tem pogovorimo in premislimo.