Raziskave "zdravila za nesmrtnost"

Life style ima vpliv, jasna stvar.

Dejstvo je, da je eden vodilnih dejavnikov incidence pljučnega raka kajenje. Torej - življenjski stil.

Za črne kuhinje si kdaj slišal? Ljudje so imeli zaradi njih nekdaj približno tako črna pljuča, kot so bile črne stene njihovih kuhinj.

In Xuan Wei County, Yunnan Province, lung cancer mortality is among China's highest and, especially in females, is more closely associated with indoor burning of "smoky" coal, as opposed to wood or "smokeless" coal, than with tobacco smoking.

O.

Thomas> "The myth of the Noble Savage is anthropology's oldest and most successful hoax, still widely believed today, almost a century and a half since its creation..."

I stand corrected.

Vseeno je tle treba biti pazljiv. Hunter-gatherer družbe imajo medsebojno nasilje precej višje, kot pa poljedelske družbe. Sploh ne nasprotujem ideji, da se pripadniki primitivnih ljudstev ubijajo med sabo, ampak pomembno tukaj vpliva kultura, verovanja, vzgoja in efekti družbenih običajev na razvijajočega se otroka. Zdej, žrtvovanj in ostalih obrednih umorov ne moremo štet v isti žakelj, kot če te sredi NY en đanki zabode za 50 dolarjev. Ubijanja novorojenih deklic ali pa npr. kanibaliziranje vsakega drugega novorojenca tudi ne moreš razumeti enako, kot če se dva soseda po 10 letnem prepiranju stepeta in nekdo potem drugega z vilami zabode. Žrtvovanja, obrezovanje deklic, prizori ekstremnega nasilja, obglavljanja ipd. pa najbrž tudi ne vplivajo najboljše na odraščajočega otroka.

Kakorkoli, sem si mal ogledal "neromantična" poročila in ja, tle sem se nedvomno motil. Današnja "primitivna ljudstva" se kar veselo pobijajo med sabo.

Vseeno pa vztrajam, da takega psihotičnega, shizofrenega obnašanja ni opaziti pri šimpanzih. Seveda imaš nasilje znotraj grupe, ampak se redko konča s hujšimi poškodbami, kaj šele smrtjo. Nasilje med različnimi tropi šimpanzov je pa precej običajno, ekstremno celo, in svoje nasprotnike nemalokrat "overkillajo". Precej verjetno je, da so bile prvobitne pra-človeške združbe bolj podobne takšnim šimpanzjim tropom, kot pa da so se pripadniki istega tropa množično pobijali med sabo zaradi krožnika mesa.

Če se vrnemo korak nazaj:

Thomas>> "Statistike, koliko več nesreč se zgodi nenašim otrokom so - direkt grozljive. "

Imagodei> "To se dogaja v naprednih, psihotičnih družbah, kot je naša. Menda ni treba navajat znanstvenih raziskav za dejstvo, da je pri "primitivnih" ljudstvih znotraj plemena npr. izjemno nizka stopnja umorov? Metanja otrok (tujih ali svojih) ob tla v takih prvobitnih združbah ni - razen, če je prisotna kakšna psihična motnja (ki pa so v takih združbah, zanimivo, zelo redka). Narejenih je bilo že cel kup študij, ki preučujejo odziv odraslih (predvsem žensk) na otroške poteze obraza. Pripravljenost na pomoč nebogljenemu otroku nam je vrojena. Konec koncev koncept vrtca (tudi modernega) ne bi deloval, če bi se nesreče kar vrstile."

Tisto o mitu nenasilnosti "primitvnih" ljudstev smo menda rešili in ne drži. Treba je pa še rešit, koliko tujih, posvojenih otrok pade slabim nadomestnim materam na tla.

Na eni strani imamo antropološka pričevanja, ki pravijo, da so matere v "primitivnih" ljudstvih precej skrbne, na drugi strani pa nekatere interpretacije, ki pravijo, da so se skrajne oblike nasilja v družbi v bistvu prenašalo iz roda v rod prav zaradi nasilja nad otroki oz. zaradi zanemarjanja ter zlorabljanja otrok. T.j. staršev nad lastnimi otroki.

Najsi bo res eno ali drugo, ni razloga verjeti, da bi za posvojene bistveno slabše - indici v tej smeri prihajajo prav iz preučevanja šimpanzov. Če šimpanzja samica posvoji tujega otroka, se nanj naveže in ga vzgaja kot lastnega (če pa do posvojitve ne pride, je pa zgodba toliko bolj tragična za otroka, ampak nas zanima tisti prvi del). Skozi to upam da je jasno, da ne moremo govorit o bistveno slabšem ravnanju posvojiteljev s posvojenim otrokom.

Razlage zakaj naj bi podaljšalo življenje pa nikjer.

Trendi v zadnjem času sicer so v smer čim bolj ohranjati mišično maso. Oziroma preprečevanje izgube le te. Z leti namreč telo začne raje nalagat maščobe na neželjena mesta, kot pa beljakovine na željena. Kar za sabo potegne cel kup nadlog. In z ohranjanjem mišične mase (oz. upočasnjevanjem razgradnje) se da te nadloge prestavit na kasneje.

Nada, strokovnjakinja za klinično (in športno) prehrano se je tudi dotaknila te teme na TEDx Ljubaljana.

By the way. Prehranski dodatki so zelo majavo področje in polno mitov. Njihova kontrola ima enake zahteve kot navadna živila, kar po mnenju mnogih ni glih prav. Tako da članke o čudežnih učinkih prehranskih dodatkov je treba brat z eno veliko mero skepse.

Pred časom sem v USA Today bral nek napol reklamni članek, kako ena podjetja točno to ponujajo za starostnike. Filanje s steoridi (kontrolirano seveda) in redna vadba. Zraven pa fotka dedija pri 60-tih (vse zavaljen in postaran) ter deset let kasneje (vmes je vadil in jemal steoride) - tip ves mišičast, in gibčen.

Žena je ziher vesela, da ima še kaj od starosti...

Možno pa tudi, da čisto nič, ali celo kaj v minus.

O.

Thomas, Okapi, glavno da se vidva spet strinjata. ;)

Ena na temo kako takele novice "brat".