Zakon o igrah na srečo odpira vrata spletni cenzuri

Drži, drži. Mi pa ni jasno, kako je lahko 800 od 3200 podpisov neveljavnih. Precej sumljivo, z ene ali druge strani.

poweroff je 12. feb 2010 ob 10:54 izjavil:

Hjah, jaz sem se pred časom pogovarjal s predlagatelji.

In dejansko se je pokazalo, da se je treba zadeve lotiti nekoliko bolj profesionalno in z nekaj znanja, ne pa samo na horuk.

Ja, gostilniško bentenje ni dovolj, to, da na Facebooku ustanoviš skupino pa tudi ne. Ravno slednje po moje kaže na neko temeljno neresnost predlagateljev. Ustanovitev FB skupine je poceni, gre pa za hitro "promocijo" oz. se hitro doseže medijsko odmevnost.

Če pa hočeš kaj doseči, se je pa treba zadeve lotiti drugače - predvsem je treba nekaj konkretnega investirati tako v finančnem, kot tudi v strokovnem smislu.

Napovedujem, da namesto, da bi predlagatelji poizkusili znova, bo zagon pošel, zadeva pa bo razvodenela.

EU nam bo dala opzorilo in zakon spremenjen. Samo da une opice v parlametnu veselo stiskajo gumbe.

Področje iger an srečo je stvar notranje zakonodaje, EU se v to ne bo mešala.

Najprej potrebuješ konkreten incident, da ga pelješ na sodišče v EU, incident pa mora posegati v temeljne človekove pravice. Preden pa sodišče sprejme tvoj primer, pa moraš izčrpati vse pravne možnosti znotraj države, ki v tem primeru niti pod razno še niso izčrpane.

Ne vem zakaj si ljudje mislijo, da bo EU kar nekako magično reševalan naše težave. Reševati jih moramo sami. Če parafrazimram: pomagajmo si sami in EU nam bo pomagala.

Slepa ulica. Z EU v tem primeru ne boste prišli nikamor.

Načeloma res ne. Primer "incidenta" o katerem sem govoril pa je npr. blokiranje IP naslova, kjer se skupaj s spletno igralnico nahaja tudi "navadna" spletna trgovina.

Takrat lahko pride tudi do tožbe pred ECJ, ker bi RS s svojimi dejanji posegala v prost pretko storitev in blaga. Vendar pa še vedno velja, da najprej potrebuješ incident, potem pa moraš izčrpati vse ostale pravne poti.

Za ECHR pa se bi dalo iti v smer, da se odreja poseg v zasebnost komunikacij brez sodnega nadzora ali možnosti pritožbe prizadetih - uporabniki namreč niso stranke v inšpekcijskem postopku, ravno tako kot to niso niti operaterji. Torej svojih interesov sploh ne morejo uveljavljati, ker jim zakonodaja tega interesa sploh ne priznava.

Vendar pa tukaj velja, da imamo zakon, ki za takšne ukrepe predvideva sodni nadzor, samo pametnjakoviči so sprejeli zakon, ki je s prvim v neposrednem nasprotju. To pa je nekaj, kar moramo tako ali tako rešiti sami med seboj.

Lex specialis za kaj? Za igre na srečo seveda... Ponudniki storitev informacijske družbe pa teh ne prirejajo in z njihovimi organizatorji ne sodelujejo. Torej je za te ponudnike lex specialis ZEPT.

Sedaj pa se znajdi v tem pravniškem blodnjaku, če se lahko. Meni te stvari ne gredo dobro, ker lahko po identični logiki potem še malo dopolnimo CIS in z njim naložimo pošti, operaterjem, časopisom, kabelskim omrežjem, ... karkoli. Npr. operaterju kabelskega omrežja naložimo zatemnitev kanalov, kadar ti prikazujejo reklame za spletne igralnice. Adijo Eurosport. Ta logika se mi zdi napačna.

Če že hočejo cenzuro, naj jo izvajajo v skladu in v okviru področne zakonodaje, ki jo že imamo. Popravijo naj ZEPT, ZEKom, ZMed, ... ne pa da v nek xy zakon porinejo določbe, ki presegajo njegov namen. Mislim hudiča... v ZKP je navedeno kako lahko Policija in sodišče kot uradni organi zahtevajo podatke. V ZEPT in v ZEKom pa je navedeno katere podatke, kako naj se jih hrani za kater namen se jih hrani in kdo jih sme zahtevati. Pa bi rekel, da je ZKP za državo mnogo bolj pomemben zakon kot ZIS in tudi mnogo bolj občutljiv, saj daje podlago za mnogo večje posege v zasebnost. Pa je še vedno jasna delitev: ZKP pove kdo sem delati kaj, ZEKom pa pove kaj mora zato storiti operater. Ne pa, da se nekaj kraca levo in desno v zakonodaji, ki se operaterjev sploh ne tiče oziroma naj se jih ne bi tikala.

Sem mislil da tega že imamo in da ne omogoča, da se bi izjeme predpisale v drugih zakonih. Na tej logiki nekako bazira tudi mnenje DID, kjer v zadnjem odstavku navedejo, da se operaterjem lahko naloži, da preprečijo kršitve pri lastnih strankah. Ampak tudi oni se lahko motijo. Ne bi bilo prvič.

No, sicer pa nisem pravnik. Glede tega vprašanja pa bodo oni rekli zadnjo. Se mi pa zdi zakonodaja z vsakim takšnim zakonom malo bolj podobna mineštri.

Torej, se lahko po noveli zakona kaznuje udeleženca igre na srečo preko interneta ali zgolj ponudnika, ki mu ni ustrezno preprečil dostopa do dotične strani?

RTFA in uporabljaj iskanje. To si imel že enkrat odgovorjeno. Sankcije so možne samo proti ponudniku storitve informacijske družbe.

Poleg tega, kako bo z dostopnostjo do spletnih vsebin npr.

Živeli pa videli. Vse bo odvisno od tega kaj bo v odločbah pisalo in kako so te storitve realizirane na drugi strani. Če pa ti bo do dostop do njih protipravno onemogočen, pa ti bo kakšen pravnik vedel svetovati kako naprej in od koga je možno kaj zahtevati. Morda boš moral tožiti operaterja, ker je presegel svoja pooblastila oziroma vsebino odločbe, morda pa boš lahko kaj uredil s pritožbo na APEK kot organ, ki nadzira delo operaterjev.

poweroff je 1. feb 2010 ob 08:25 izjavil:

Poglejte si še tole pobudo: http://www.predlagam.vladi.si/webroot/i...

Glasovanje se je danes začelo... če to sploh še koga zanima v poplavi drugih težav s katerimi se srečuje ta država.

Kaj pravite na tole (naj bi bil odgovor ene igralnice z Malte - pobrano z enega drugega slovenskega foruma)?

We discussed about new gaming law with our legal representatives and there are some very important issues Slovenians are not aware of.

All draft laws of Member States where the changes in legislation concern technical standards and regulations (which seems to be the case with new Slovenian gaming law) must be first examined and approved by European Commission before they take effect.

This procedure enables the EU Commission and other EU member states to ensure that any new laws in this field are in conformity with EU legislation. If the EU sees that the draft is not in conformity it can choose to take action against the EU member state.

I’m directing you to the EU website page relating to this Directive:
http://europa.eu/legislation_summaries/...

Look at the section “The information procedure for technical rules”. I strongly suggest you bring this Directive to the attention of the ongoing debate especially to people who are behind the Civilian Initiative so that pressure can be put on the government to comply with its EU obligations. The Directive itself can be accessed from the link I gave you.

From our end, we have already raised the matter with European Gaming and Betting Association and are inquiring with other operators. What usually happens in cases like this where an EU member states fails to notify the EU Commission is that EGBA formally or informally informs the Commission of the draft law so that the Commission will then officially request the EU member state to notify.

Until the law is notified and the required minimum 3-month standstill period pass any draft law cannot be implemented. This is also reiterated in the link I sent you.

So to sum this up:

All EU member states must inform European Commission and ask for approval every time when they change technical part of specific law, despite the fact that they might have the exclusive right to change law without EU commission’s approval.

Slovenia has the right to change its own gaming law, but any change which might concern technical standard, and the part about ISP blocking does exactly that, must be first approved by EU, otherwise it can’t be enforced.

The chances that EU commission would confirm new law are very remote and Slovenian government is probably very aware of that. They probably won’t notify EU commission on their own initiative, that’s why it’s extremely important that the Civilian Initiative brings this up with politicians and the media.

If you have any further questions, don’t hesitate to send them.

With best regards

IMO bi znalo držati, ker je podoben primer v Belgiji, kjer so si namislili podoben zakon kot pri nas - tam so se posvetovali z EC (če bi se dalo mimo EC, bi to verjetno tudi oni storili), ki se z njihovim zakonom potem ni strinjala. Njihov zakon se bi naj začel izvajati z naslednjim leto, vprašanje pa je, kakšne sankcije bo proti njim uporabila EC (in kakšne šele proti nam, ki, kolikor vem, EC o tem sploh nismo obvestili, kar smo očitno dolžni).

The European Gaming and Betting Association (EGBA) welcomes the European Commission’s detailed opinion against the Belgian proposal for online gaming and betting (see here). The draft legislation is supposed to restrict the online gaming and betting market to operators solely established in Belgium.

Vir: http://pr.euractiv.com/press-release/on...

O belgijskem zakonu se veliko piše. Nenavadno se mi zdi, da bi Belgija o tem obvestila in se posvetovala z EC, če se ne bi bilo treba (torej, če ne bi držalo tisto, na kar opozarja tista igralnica z Malte).

Saj se strinjam, je čisto možno, da si tista igralnica (oz. njeni pravniki) zadeve razlaga po svoje, navsezadnje je tudi nek interes v ozadju. Mi je jasno, da naj bi bilo igralništvo zaenkrat izvzeto iz harmonizacije, a me še vedno bega primer novega belgijskega zakona. Zakaj se tam pojavi feedback EC?

Edit: Pa tudi v Franciji, berem tule:
http://pr.euractiv.com/press-release/on...

Ma bring it on že enkrat!! Jst mam že VPN, pa da vidmo prasce kaj mi lahk :P

Je siol zablokiral dostop do Bwin?

Škoda, pa me je že malo prijela gambling mrzlica, pa zgleda da bom moral počakati...

Provider: Siol
www.bwin.com: dela
bwin.com [195.72.135.41]
DNS: 8.8.8.8, 8.8.4.4, 208.67.222.222

Ne zakomplicirajte.

Dovolj je da zamenjate DNS strežnike od vašega ponudnika z GoogleDNS ali OpenDNS. In sicer 8.8.8.8, 8.8.4.4, 208.67.222.222, 208.67.220.220.


P.S: To bi morali storiti že zdavnaj.

1) Niso jih dobili po prstih, ker je to samo deloven predlog. Na poti do zakona se lahko še marsikaj sfiži.
2) Upravno sodišče, katerega naloga je reševanje v upravnih sporih bo sedaj z nekim X zakonom najverjetneje dobilo dodatna pooblastila, samo za eno podvrsto podvrste upravnega postopka. Kar menda pravnike spravi v čisto slabo voljo, če se polovičarsko paca zakone malo tu in malo tam, namesto, da se bi istovrstne zadeve (delo in pristojnosti upravnega sodišča) urejalo v enem zakonu (Zakon o upravnem sporu).
3) Čeprav gre predlog v pravo smer, pa brez dejanskega besedila ni možno ugotoviti kakšna bo dejanska rešitev, ki bo lahko še vedno navaden zakonodajni zmazek, kot smo jih pri Ministrstvu za finance že vajeni. Še posebej v mandatu ministra Križaniča.
4) Če sodišče tipično rešuje spor med dvema stranema (oziroma ugotavlja dejstva potrebna za razsodbo), me zanima kateri dve strani bosta tukaj zastopani. Na levi strani je inšpektor UNPIS, na desni strani pa kdo??? Izjema v našem sistemu je recimo preiskovalni sodnik katerega naloga je (med drugim), da presodi, če je predlagan preiskovalni ukrep zakonit in sorazmeren (npr. prisluškovanje, hišna preiskava, pripor, ...). Sedaj me zanima kako bo to urejeno pri upravnem sodišču, ki bo ugotavljalo kaj točno? Zakonitost ukrepa? Pravilnost uporabe uradne štampiljke? Tukaj je bistvenega pomena ne to, da bo to delalo sodišče, temveč na podlagi katerih meril bo to sodišče razsojalo v smislu postopka od zahteve do odločbe. Kdo bodo sploh stranke v postopku?

Skratka to še nič ne pomeni in še celo več... mešanje upravnega sodišča v to zgodbo kaže na tri stvari:
- Še vedno se rešuje nekaj na silo, da se bi vzpostavilo zakonito stanje v relaciji na ZEPT. Reševanje na silo pa zagotovo ni dobra ideja.
- Po novinarskem opisu izgleda, da so za vsako ceno iskali neko sodišče, ki bi mu lahko to delo porinili, saj bo tovrstno delo za konkretno sodišče unikum, ki odstopa od celotne vsebine dela tega sodišča. Nimamo zaman npr. preiskovalnih sodnikov ali pa računsko sodišče, kot ločene instance, ki se ukvarjajo z netipičnim sodnim delom.
- Celoten pristop znova kaže na neko ihtavost in iskanje zadnjih vrat skozi zakonodajo, da se bi doseglo nek cilj za vsako ceno, pa čeprav tega cilja z rednimi pravnimi sredstvi v Sloveniji pač ni možno doseči. To pa velja tako za izvajanje jurisdikcije nad tujimi pravnimi subjekti, kot tudi nad tem, da se poskuša uvajati cenzuro.

Kar se mene tiče, je to morda res poskus v pravo smer, vendar pa se bojim, da znova v klasični maniri dela MF: polovičarsko, ihtavo, nepremišljeno in glede na vključevanje upravnega sodišča tudi skrajno pocarska smer razmišljanja...

Mislim da je vse povsod isto. Razlika je po moje v tem, da Slovenci raje najdejo individualno rešitev (drugi DNS server), kot se organizirat in ubadat z politiko.

Razlika je po moje v tem, da Slovenci raje najdejo individualno rešitev (drugi DNS server), kot se organizirat in ubadat z politiko.

To je rešitev, če se kdo zanaša na to, da se ne bo stopnja ukrepa s časom stopnjevala. Zakon je že v trenutni verziji čisto odprt glede izbire sredstev in dovolj "inovativna" izbira bi lahko takšne individualne rešitve pokopala še preden rečeš "Phorm!".

dejansko bi morali biti posebno sodišče ali poseben oddelek za cenzuro

Oh, to se pa potem več ne sliši "demokratično", mar ne?

Ne, ne... niti za trenutek nisem imel občutka, da ti tako misliš. Sem pa v eter spustil svoje mnenje zakaj je takšen pristop zelo kratkoviden in zakaj bi morali tisti, ki jim to zadošča, morda še enkrat razmisliti o svojem preteklem, trenutnem in bodočem položaju.

Je že tako, da se plaz najlažje ustavi tako, da se ga ne sproži. Potem, ko že divja proti tebi, lahko samo še upaš.