Slo-Tech - Ko se dojenček rodi, se zdi samoumevno, da so se njegovi preživetveni refleksi in nagoni izoblikovali v milijonih let evolucije. V njegovem telesu vidimo prilagoditve na življenjsko okolje in tudi ostanke daljne preteklosti, v kateri so se razvijali naši predniki. Ne dvomimo, da so malo bitje izoblikovali evolucijski procesi in ne pomislimo, da se je z njegovim rojstvom začela nova vrsta, ampak vidimo nadaljevanje svoje.

Te procese večinoma prepoznamo samo v biološkem telesu, a veljajo tudi za živčne, hormonalne in druge strukture, v katerih se izoblikuje naša duševnost. Duševni svet se ni razvijal ločeno od fizičnega, ampak so tudi njega izoblikovali milijoni evolucijskih let, ki so „zavest“ naučili, kako zajemati, filtrirati in razlagati informacije, iz katerih si ustvarimo podobo o fizičnem svetu. Zato ob rojstvu v duševnem smislu nismo prazni računalniški diski, ampak se v nas skrivajo enako stari refleksi in vzorci kot tisti, zaradi katerih začnemo sesati palec ali se...

Hacker News - Kot kaže, je imel profesorski zbor oddelka za matematiko pri ugledni nemški Tehnični univerzi v Münchnu dovolj Elsevirjevega navijanja cen in združevanja strokovnih revij v še dražje pakete: z januarjem naslednje leto, ko poteče njihova obstoječa pogodba, več ne mislijo obnoviti naročanja na njihove matematične in druge strokovne zbornike.

Poteza sledi širšemu revoltu raziskovalnih delavcev zoper drago prodajanje njihovega raziskovalnega dela, skozi pozive k bojkotu Elesevierjevih revij v dobro prostih zbornikov, kot je arXiv pri newyorški univerzi Cornell. Pozivu se je od začetka leta pridružilo že več kot 10.000 znanstvenikov, konec minulega meseca pa tudi Harward, ki sicer ne bo...

Slo-Tech - Boju proti povampirjenim založnikom znanstvenih revij, ki sta ga letos razpihala Timothy Gowers in John Baez, tlel pa je že od prej, se je do danes pridružilo že več kot 10.000 znanstvenikov in organizacij. Pridružuje se tudi Harvard, ki bo zmanjšal število naročenih plačljivih revij in vzpodbujal objavljanje v prosto dostopnih.

Glavni problem so astronomske cene, proti katerim se univerze, inštituti in knjižnice sploh ne morejo boriti. Založniki, kot je Elsevier, izkoriščajo dejstvo, da so nekatere njihove revije ključne oziroma najpopularnejše na svojem področju. Ker imajo najvišje faktorje vpliva (impact factor, ki se za posamezno leto računa kot razmerje med številom citiranih člankov, ki jih je revija objavila, in številom vseh v njej objavljenih člankov), so...

Slo-Tech - Na Massachusettskem inštitutu za tehnologijo (MIT) so napovedali zagon njihove iniciative za brezplačno učenje preko spleta. Program nosi oznako MITx, po zgledu popularnih neodvisnih izobraževalnih dogodkov TEDx, katere prirejamo tudi pri nas - TEDxLjubljana, TEDxMaribor. MITx predstavlja skupek učnih programov, ki bodo dostopni preko njihove platforme. Ta bo med drugim študentom omogočala organizacijo študijskega materiala, da si bodo lahko prilagodili hitrost s katero se želijo učiti in tudi medsebojno kolaboracijo.

Zanimivo je, da je poleg klasičnega spletnega učnega pripomočka v planu omogočiti tudi dostop do ti. spletnih laboratorijev, ki bodo popestrili učno izkušnjo nadobudnih študentov. Lahko si predstavljamo, kako bi bilo imeti dostop do laboratorija, kjer se izvaja npr. strojno učenje ali podatkovno rudarjenje, v katerem bi sodelovalo 100.000 študentov in kopica strokonjakov iz omenjenih področij. To bi vsekakor pomenilo izobraževanje na povsem drugem nivoju.

Sistem bo...

TorrentFreak - The Pirate Bay se je letos aprila povezal z raziskovalno skupino Cybernorms pri Univerzi v Lundu na Švedskem in izvedel obsežno anketo o rabi bittorrent omrežij, v kateri je do zdaj sodelovalo okoli 75 tisoč ljudi s celega sveta. Dokončni rezultati bodo na voljo novembra, so pa že zdaj objavili nekaj zanimivih izvlečkov.

Deljenje datotek preko bittorrent protokola bi naj bilo predvsem moški šport. Od vseh, ki so izpolnili anketo, je bilo le 5 % žensk, pa tudi statistike večjih bittorrent trackerjev kažejo številke tja do 25 %. Pretiranih razlik pri vsebini deljenih datotek sicer ni - punce...

Slo-Tech - Če bi vas kdo vprašal, kako dobro varujete svoje geslo za prijavo v COBISS in koliko mislite, da je vredno, bi se vam zdelo vprašanje nenavadno? Geslo za prijavo v knjižnični sistem ni vredno malo, še posebej če ste vpisani na katero izmed univerz, ker omogoča oddaljeni dostop do vrste znanstvenih revij, ki jih univerze naročujejo. Naročnine ali posamezni članki so sila dragi (posamezen članek stane do 40 dolarjev), zato univerze za svoje študente in zaposlene kupijo skupinske naročnine na najpomembnejše revije.

V Sloveniji sicer nimamo naročenih vseh, kot je to slučaj na boljših ameriških univerzah (konkretno, na kampusu v Princetonu je brskanje po člankih prav prijetno, saj se odpre prav vse brez nadležnega plačljivega zidu), a imamo zavidljive zbirke. V tujini pa imajo sedaj problem s preprodajo teh gesel, saj podjetni Kitajci na svoji dražbeni platformi Taobao (deluje podobno kot Ebay) že lep čas za prgišče dolarjev ali centov ponujajo veljavna gesla in navodila, kako se...

Slashdot - Ameriški Nacionalni zdravstveni inštitut (NIH), ki v ZDA financira veliko večino raziskav s področja medicine, biomedicine, biokemije, molekularne biologije, biotehnologije in kemije, je včeraj vsem raziskovalcem v ZDA, katerih raziskave financira NIH na svojih kampusih, zapovedal takojšnjo ustavitev vseh eksperimentov s človeškimi zarodnimi celicami. NIH-ova poteza je brez primere v zgodovini in je posledica začasne sodne prepovedi financiranja raziskav človeških zarodnih celic iz zveznega proračuna, ki jo je pretekli teden izrekla sodnica Royce Lamberth na washingtonskem sodišču.

Sodnica je sprejela interpretacijo, da raziskave človeških zarodnih celic vključujejo uničevanje embriov, česar ni dopustno financirati po ameriških zakonih. Spomnimo, da je Obama marca 2009 razveljavil Bushevo odločitev o popolni prepovedi raziskav zarodnih celic z izjemo 20 linij celic, ki že obstojijo. Obama je dovolil uporabo celic iz zarodkov, ki bi bili po umetni oploditvi zavrženi.

Direktor...

PhysOrg.com - Iz laboratorijev MIT-a pogosto slišimo o razni inovacijah, ki imajo večinoma vsaj dobro idejo, zelo pogosto pa tudi izvedbo le-te. Tokrat so se znanstveniki lotili ploščic za kritino strehe, ki spreminja barvo. Ideja (ki je dobra ;)) za kritino, poimenovano Thermelon, je, da v visokih temperaturah ploščice postanejo svetle oz. bele, s čimer bi odbijale sončno svetlobo in tako zmanjšale potrebno energijo in stroške za hlajenje stanovanja. Pri nižjih temperaturah bi ploščice počrnele in tako vsrkavale več sončnega sevanja in deloma pripomogle k ogrevanju stanovanja. Tudi to bi pripomoglo k...

engadget - Količina odpadkov je dandanes velik problem, sortiranje smeti pa je še vedno relativno neučinkovito in nerazširjeno. Raziskovalci na MIT so se zato odločili opremiti določene pakete smeti z GSM oddajniki, ki bodo svojo lokacijo oddajali vsakih 15 minut. uspešno so že pognali eksperiment s 50 oddajniki v Seattlu, v kratkem pa bodo to ponovili še z nekaj tisoči v Seattlu, New Yorku, kasneje pa še v Londonu. S tem hočejo pokazati točno pot nekega kosa smeti in pokazati, kje pristane. Če bi ljudje vedeli, kje obleži njihov plastični lonček za kavo oz. računalnik, ko ga odvržejo, bi se morda bolj zamislili o problematiki odpadkov in začeli z njimi ravnati bolj odgovorno in v dobro okolja....

CNet - Intel je napovedal, da bo investiral 12 milijonov dolarjev v raziskovalni center za grafiko, ki ga bodo v sodelovanju z Univerzo Saarland odprli v Saarbrücknu v Posarju. V Intel Visual Computing Institute, kot se bo imenoval, bodo raziskovali napredno grafiko in tehnike za vizualno računalništvo (visual computing). Petletna investicija bo Intelov navečji zalogaj v sodelovanju s katero koli evropsko univerzo, so še dejali. Posvetili se bodo predvsem delu na Intelovem razvojnem programu Terascale, ki se ukvarja predvsem z razvojem paralelnega računanja in večjedrnostjo. V laboratorijih se bodo ukvarjali tako z bazičnimi kot aplikativnimi raziskavami, do konca leta pa bodo zaposlovali kakšnih 12 raziskovalcev z različnih inštitutov. Omenimo, da Intel z dotično univerzo že sodeluje, tako da gre zgolj za poglobitev sodelovanja.

Ars Technica - Bostonski MIT že lep čas na svojih spletnih straneh pod imenom OpenCourseWare ponuja zapiske, izpite, posnetke predvanj in podobne materiale, ki omogočajo pridobivanje znanja vsem zainteresiranim po svetu brez vpisa na to slovito univerzo. Sedaj so nas razveselili še z eno novostjo.

Senat je namreč enoglasno potrdil sklep, da bodo vse publikacije, ki jih proizvedejo zaposleni na MIT-u, prosto dostopne na spletu brez omejitev. To je zelo dobra novica, ker večina založnikov priznanih in kakovostnih SCI-revij zahteva, da avtorji nanje prenesejo izključne založniške pravice. Edini način dostopa do teh člankov je potemtakem nakup naročnine na revijo (ali pa enkraten nakup članka prek interneta), kar denimo stane ljubljansko univerzo in knjižnice več sto tisoč evrov letno, hkrati pa lahko vsiljujejo nerazumne omejitve za svoje podatkovne zbirke, kot to z le štirimi sočasnimi dostopi prek Citrixa denimo počnejo lastniki SciFinderja Chemical Abstracts.

MIT je tak sklep sprejel pod vtisom...

Slo-Tech - ŠOUPEK (Šopek Kakovostne in Uporabne Programske Opreme) praznuje svoj drugi rojstni dan. Nastal je leta 2005 zaradi želje prikazati študentom ter zaposlenim Univerze na Primorskem prednosti uporabe proste programske opreme. Vsak od 5000 študentov na UP je tako dobil v roke dva DVD ploščka (Pingo Linux OS in prosto programsko opremo za MS Windows) ter dve knjigi (Hitri vodnik po OpenOffice.org in Linux z namizjem KDE).

Letos je šopek programske opreme prišel na Medmrežje in pripravljena čaka osvežena ISO slika s programsko opremo. Projekt morda malce spominja na druge, ki jih lahko najdete na spletu, vendar je ŠOUPEK v slovenščini in podprt z dodatnimi dejavnostmi: letos je bilo na Obali moč obiskati 6 brezplačnih predavanj na temo uporabe proste programske opreme (Thunderbird, Firefox, GIMP, Writer, Impress, Calc) ter prebrati nekaj člankov v prosto dostopnem študentskem mesečniku KAŽIN:

• Zakaj bi plačali, če nam ni treba?
• Firefox, kako? ... Zelo Enostavno!
• Kakšen BavBav je...

več strani - Na letošnjem Book Expo America se je založnikom, avtorjem, agentom, distributerjem in vsem ostalim, ki so kakorkoli povezani s knjigami, pridružil tudi Google. Njegov glavni namen je bila predstavitev (promocija in obenem zagovarjanje) storitve, iskalnika oz. projekta Google Print, ki pa je trenutno (že od lanskega oktobra) še vedno v beta fazi. Google si je namreč zadal cilj razširiti digitalni internetni svet z digitalizacijo tiskanih knjig. Google Print predstavljata dva projekta: Library Project in Publisher Program. Slednji je namenjen predvsem založnikom in jim omogoča delno ali celovito objavljanje knjižnih del in s tem brezplačno oglaševanje lastnih izdaj, obenem pa jim Google omogoča tudi neposreden zaslužek oz. delitev prihodka od oglasov na strani s knjižno vsebino. Kljub zagotavljanju spoštovanja avtorskih pravic pa...

Google -

Google je včeraj, 18. novembra, predstavil preizkusno različico storitve Google Scholar. Storitev je namenjena učencem in išče znanstvena dela različnih akademskih založnikov, profesionalnih združenj, skladišč ponatisov in univerz; pa tudi med različnimi članki, ki so na voljo na spletu. Stvar je videti, kakor ves Google, zelo uporabna.

Razlika med normalnim Googlom in Scholar Googlom se hitro pokaže, če naprimer iščemo termin Slovenia. Googlovi prvi zadetki so slovenia-tourism in The world Factbook, če pa iščemo "slovenia" na šolski različici so pa med prvimi zadetki razne študije in članki.

Na novico nas je opozoril tudi EssEncE.