engadget - Količina odpadkov je dandanes velik problem, sortiranje smeti pa je še vedno relativno neučinkovito in nerazširjeno. Raziskovalci na MIT so se zato odločili opremiti določene pakete smeti z GSM oddajniki, ki bodo svojo lokacijo oddajali vsakih 15 minut. uspešno so že pognali eksperiment s 50 oddajniki v Seattlu, v kratkem pa bodo to ponovili še z nekaj tisoči v Seattlu, New Yorku, kasneje pa še v Londonu. S tem hočejo pokazati točno pot nekega kosa smeti in pokazati, kje pristane. Če bi ljudje vedeli, kje obleži njihov plastični lonček za kavo oz. računalnik, ko ga odvržejo, bi se morda bolj zamislili o problematiki odpadkov in začeli z njimi ravnati bolj odgovorno in v dobro okolja. Slovenci že itak vemo, kje končajo naši odpadki, pa ne pomaga preveč.
In to kam peljejo smeti ima.. kakšen vpliv točno na količino smeti ki jih proizvedem? Naj raje tetrapake zamenjajo z steklenicami, plastične lončke z steklenimi/alu posodicami, plastične vrečke z biorazgradljivimi (to se že dela) ipd.
Zarad tega ker proizvedem dosti smeti pa ne mislim nehat jogurta jest. Njet. Ko stvar crkne oziroma je ne rabiš, je tvoje delo da jo daš v pravo kanto, dalje pa naj drugi skrbijo.
Hm, lahko bi vsak material opremili z posebno RFID šifro. Tako bi postalo ločevanje in recikliranje mala malca
načeloma je razločevanje materiala že brez rfida mala malca. samo na prah je treba prej vso snov razdelat, potem pa po različnih elektrokemičnih in fizikalnih postopkih razločiš zadeve.
Sej ga lahko rijuzaš, ane? Dol pobereš, opereš, nalimaš na svežo embalažo. Jaka muda.
Problem takega početja je samo v tem, da imaš dve opciji.
Ena je da zadevo enostavno vržeš stran. Druga pa da zadevo opereš za kar potrošiš čistilo, vodo in ob tem kontaminiraš embalažo (čistila že očistijo ampak vsaka kemikalija ostane na površini in je nikoli ne boš 100% opral). Poleg tega grejo odplake čistila you know where. Tko da ko potem pogledaš konkretno nisi naredil kaj dosti.
So pa recimo v prednosti plastenke mineralne vode (brez dodatkov), ki ti je ni potrebno splakovat če jo hočeš sam še enkrat uporabit.
Ena je da zadevo enostavno vržeš stran. Druga pa da zadevo opereš za kar potrošiš čistilo, vodo in ob tem kontaminiraš embalažo (čistila že očistijo ampak vsaka kemikalija ostane na površini in je nikoli ne boš 100% opral). Poleg tega grejo odplake čistila you know where. Tko da ko potem pogledaš konkretno nisi naredil kaj dosti.
Jah, to je pa tko, ko se srečaš s pregovorno slovenskim polovičarstvom.
>Če bi ljudje vedeli, kje obleži njihov plastični lonček za kavo oz. računalnik, ko ga odvržejo, bi se morda bolj zamislili o problematiki odpadkov in začeli z njimi ravnati bolj odgovorno in v dobro okolja.
Malce nesmiselna pripomba. Osveščeni ločujemo odpadke, kam gredo potem pa pravzaprav ni naša skrb. Večini ljudi je najbrž tudi vseeno kako in kolikokrat je nek izdelek zapakiran (za navadnim jogurtom ostane več embalaže kot je vsebine).
Zadeve bi se morali lotit bolj sistemsko. Prisilit industrijo da se obnaša ekološko. Tako proizvajalce kot tudi tiste ki upravljajo z odpadki... vprašanje pa je, komu je to v interesu. Kar nekaj 'zelenih' ukrepov je po moje čista farsa in če ne drugega - biznis.