Slo-Tech - Po tem, ko je oktobra 2007 nizozemsko okrožno sodišče v Amsterdamu prepovedalo uporabo volilnih naprav oz. volilnih računalnikov, maja 2008 pa se je nizozemska vlada odločila, da bodo v bodoče na Nizozemskem volitve potekale zgolj na klasičen način, so podobno odločitev sprejeli tudi v Nemčiji.
Nemško ustavno sodišče je namreč 3. marca letos presodilo, da je uporaba elektronskih volilnih naprav na splošnih volitvah neustavna.
Odločitev ne pomeni, da nekoč v prihodnosti ne bo mogoče uporabljati elektronskih volilnih naprav, je pa bilo sodišče mnenja, da ima sedanja tehnologija preveč pomanjkljivosti, da bi ji smeli kar slepo zaupati.
Pritožbo sta na volitvah leta 2005 sprožila oče in sin Joachim in Ulrich Wiesner, ki sta v pritožbi zapisala, da je omenjena tehnologija netransparentna. Volivec namreč samo pritisne na gumb in ne more dejansko videti, kaj se v računalniku zares zgodi z njegovo glasovnico, pač pa mora slepo zaupati tehnologiji (in trditvam proizvajalca). Pred tem, leta 2005, je sicer v Nemčiji proti uporabi volilnih naprav podpisalo peticijo 45.000 posameznikov, vendar je peticijo nemška vlada zavrnila. Tokrat pa je sodišče presodilo, da obstoječe volilne naprave ne dosegajo ustavnih zahtev glede javnosti volitev.
V Nemčiji so e-volilne naprave sicer v uporabi od leta 1999, leta 2005 pa so bile prvič v široki uporabi po celotni državi. Kljub temu, da je sodišče presodilo, da je uporaba obstoječih e-volilnih naprav neustavna, pa na volitvah leta 2005 niso ugotovili nikakršnih dejanskih zlorab, zato volitev niso razveljavili.
Vendar pa prihodnost e-volitev ni črna. Tako nemško ustavno sodišče, kot tudi nizozemska vlada namreč dopuščajo možnost, da bo tehnologija nekoč v prihodnosti drugačna, bolj varna, predvsem pa bolj transparentna. Nizozemska vlada je maja 2008 tako že pričela pripravljati osnutek nove generacije volilnih naprav.
Upamo, da bodo tokrat odprtokodne.
Novice » Zasebnost » Nemško ustavno sodišče presodilo, da so elektronske volitve neustavne
Looooooka ::
ni problem ce so odprtokodne al pa zaprtokodne.
oboje je en drek...s tem da je odprtokodno lahko se slabs ce se tist ki napako odkrije odloc da jo bo zlorabu se predn bo objavu da obstaja...vecji problem je to da se da take rezultate bistveno hitreje pofejkat kot pa ne vem....10.000 papirjev na novo napisat pa pofejkat od vsazga drzavljana papir.
Pr vsemu sranju k ga dons stran mecemo bi mogle bit volitve, ki so enkrat na recmo 4 leta neki tazga kar je vredno poseka ne vem...pol Tivolija :P
oboje je en drek...s tem da je odprtokodno lahko se slabs ce se tist ki napako odkrije odloc da jo bo zlorabu se predn bo objavu da obstaja...vecji problem je to da se da take rezultate bistveno hitreje pofejkat kot pa ne vem....10.000 papirjev na novo napisat pa pofejkat od vsazga drzavljana papir.
Pr vsemu sranju k ga dons stran mecemo bi mogle bit volitve, ki so enkrat na recmo 4 leta neki tazga kar je vredno poseka ne vem...pol Tivolija :P
keber ::
oboje je en drek...s tem da je odprtokodno lahko se slabs ce se tist ki napako odkrije odloc da jo bo zlorabu se predn bo objavu da obstaja...
A pri zaprtokodni rešitvi pa napako, ki jo odkrije, ne more zlorabit?
strictom ::
Kje pa piše da ko obkljukaš Jelinčiča na listi se potem ta posebna tinta ne spremeni v Janša al pa kaj...
Isto zaupam tej elektroniki, ko pa unim tičam ko potem štejejo te klinčeve listke.
Isto zaupam tej elektroniki, ko pa unim tičam ko potem štejejo te klinčeve listke.
"Violence is the last refuge of the incompetent" - Salvor Hardin
poweroff ::
Svinčnik lahko prineseš svoj... pa pri štetju imajo stranke svoje zaupnike zraven.
Daj se najprej pozanimaj kako deluje volilni sistem, pa potem stresaj buče.
Daj se najprej pozanimaj kako deluje volilni sistem, pa potem stresaj buče.
sudo poweroff
Utk ::
oboje je en drek...s tem da je odprtokodno lahko se slabs ce se tist ki napako odkrije odloc da jo bo zlorabu se predn bo objavu da obstaja...
A pri zaprtokodni rešitvi pa napako, ki jo odkrije, ne more zlorabit?
Bi morala imet vsaka naprava še en debuger, s katerim bi vsak lahko preveril, kaj se je zgodilo ob njegovem glasovanju? Kaj meni pomaga nek program objavljen na internetu, sej ne veš, če je na napravi res tist.
dbevfat ::
Huh, razlika med OOS in zaprtokodno rešitvo je kar velika. Pri zaprtokodni je največji problem, da nihče ne ve, kaj se res dogaja, nihče ne more videti lukenj, ki jih napadalci lahko izkoristijo. Vse, kar imaš, je beseda proizvajalca, kar ne sme zadoščati.
Software bi moral biti open-source, pregledan in požegnan s strani strokovne javnosti, ki bi izpostavila probleme. Proces za razvoj tega bi moral biti dovolj dolg, da se software stabilizira, nadziran seveda z ekipo vrhunskih strokovnjakov. Hardware magari enako; da vsi vse vejo. Potem je treba zagotoviti še, da je na škatlah res teče ta software. Npr. nadziranje pri sestavljanju hardwera, iz sefa prinešen software, inštalacija pod nadzorom, zapečatena škatla na volišče.
Če bi se zadeve pravilno lotili (in predvsem dozorevali postopke in ne hiteli), bi lahko čez 5 let že vsi imeli elektronske volitve. Problem je bolj v tem, da se do zdaj nihče še ni tega pravilno lotil, polovična rešitev pa ne bo nikoli dovolj dobra, samo odmikala nas bo vedno dlje, ker bodo, kot danem primeru, države še nižale zaupanje v zadevo in odlagale resen pristop ...
Software bi moral biti open-source, pregledan in požegnan s strani strokovne javnosti, ki bi izpostavila probleme. Proces za razvoj tega bi moral biti dovolj dolg, da se software stabilizira, nadziran seveda z ekipo vrhunskih strokovnjakov. Hardware magari enako; da vsi vse vejo. Potem je treba zagotoviti še, da je na škatlah res teče ta software. Npr. nadziranje pri sestavljanju hardwera, iz sefa prinešen software, inštalacija pod nadzorom, zapečatena škatla na volišče.
Če bi se zadeve pravilno lotili (in predvsem dozorevali postopke in ne hiteli), bi lahko čez 5 let že vsi imeli elektronske volitve. Problem je bolj v tem, da se do zdaj nihče še ni tega pravilno lotil, polovična rešitev pa ne bo nikoli dovolj dobra, samo odmikala nas bo vedno dlje, ker bodo, kot danem primeru, države še nižale zaupanje v zadevo in odlagale resen pristop ...
nvr2fat
Utk ::
In kaj nam pomaga to? Saj to je še dražje od tega kar imamo zdaj. Elektronske volitve bi ble koristne, če bi lahko volil prek interneta, to je pa itak spet nekaj čisto drugega.
Pyr0Beast ::
Ni bila zanimiva zadeva pri ameriških volitvah, kjer je bilo na zadnji strani škatlice stikalo, s katerim si vklopil ali izklopil obvestilo o neveljavnem glasu ter posledično vrnitev volilnega listka ?
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
MitjaP ::
Vzrok neustavnosti:
- kršitev načela javnosti volitev;
- in sicer v smislu: javnost je vzpostavljena kot načelo, ker zagotavlja kontrolo nad pošteno izvedbo volitev, tako da izvaja nadzor nad vsakim postopkom volitev, ki mora biti javnosti znana in na očeh;
- sodišče je reklao, da to, da je štetje opravljeno z napravo, ki poganja software krši načelo, prvič ker javnost nima vpogleda v kodo, drugi pa mora bit vsak postopek predstavljen javnosti v takšni obliki, da ta lahko brez kakršnegakoli posebnega znanja (posebej računalniškega) oceni ustreznost postopkov za zagotavljanje legitimnosti izvoljenim predstavnikom in jim daje podlago za zaupanje v volitve.
Reklo je še nekaj več reči. Mogoče pokukaš v kakšni knjižnici v tale povzetek odločbe.
- kršitev načela javnosti volitev;
- in sicer v smislu: javnost je vzpostavljena kot načelo, ker zagotavlja kontrolo nad pošteno izvedbo volitev, tako da izvaja nadzor nad vsakim postopkom volitev, ki mora biti javnosti znana in na očeh;
- sodišče je reklao, da to, da je štetje opravljeno z napravo, ki poganja software krši načelo, prvič ker javnost nima vpogleda v kodo, drugi pa mora bit vsak postopek predstavljen javnosti v takšni obliki, da ta lahko brez kakršnegakoli posebnega znanja (posebej računalniškega) oceni ustreznost postopkov za zagotavljanje legitimnosti izvoljenim predstavnikom in jim daje podlago za zaupanje v volitve.
Reklo je še nekaj več reči. Mogoče pokukaš v kakšni knjižnici v tale povzetek odločbe.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: MitjaP ()
mlamat ::
Pozdravljam odločitev sodišča!
Ni važno če je sistem odprtokoden ali zaprtokoden. Važno je, da ga zna implementirati VSAK osnovnošolec.
Ni važno če je sistem odprtokoden ali zaprtokoden. Važno je, da ga zna implementirati VSAK osnovnošolec.
strictom ::
Svinčnik lahko prineseš svoj... pa pri štetju imajo stranke svoje zaupnike zraven.
Daj se najprej pozanimaj kako deluje volilni sistem, pa potem stresaj buče.
A zdaj če pa dva tiča štejeta je pa kr bol ziher od kompjuterja?
"Violence is the last refuge of the incompetent" - Salvor Hardin
BBB ::
Ne razumem, zakaj potem niso na udaru sistemi za elektronsko bančno poslovanje. Se tam kdo sprašuje o odprtokodnosti njihovih bankomatov, aplikacijskih strežnikov, sistemov za upravljanje s podatkovnimi bazami in drugih podpornih tehnologij? Sploh se mi zdijo goljufije pri osebnih financah veliko bolj kritične kot pa demokratične volitve lažnivcev in nesposobnežev. Mislim, da bo nekoga, ki uporablja elektronsko bančništvo in mu nekdo preko trojanca izprazni transakcijski račun, bolj prizadelo slednje kot pa to, da je šel njegov glas namesto k enemu političnemu nesposobnežu k drugemu nesposobnežu.
Čemu bi sploh morala javnost imeti vpogled v podrobnosti sistema? Zaupaš svojemu avtomobilu, ki nima na voljo javno dostopne dokumentacije o vsakem njegovem elementu ter delovanju. Se še spomnim časov, ko si dobil ob nakupu televizorja zraven še načrt elektronike v njem. Se kdo sekira, če takšnega načrta ne prilagajo več? Človek, zaupaš vsakemu bankomatu, da morda nima nameščenega kakšnega key-loggerja ali kakšnega drugega zloveščega umotvora oz. da ni kar phishing bait? Čemu se oblast tako zavzema za transparentnost podporne tehnologije elektronskih volitev, če pa pred volitvami politični veljaki z raznimi nerealnimi in lažnimi obljubami zavajajo po večini bedasto ljudstvo. Čemu ta ista oblast hrani polno goro zaupne dokumentacije, ki je javnost ne sme videti - koga potemtakem tako zelo skrbijo pravice javnosti?
Čemu bi sploh morala javnost imeti vpogled v podrobnosti sistema? Zaupaš svojemu avtomobilu, ki nima na voljo javno dostopne dokumentacije o vsakem njegovem elementu ter delovanju. Se še spomnim časov, ko si dobil ob nakupu televizorja zraven še načrt elektronike v njem. Se kdo sekira, če takšnega načrta ne prilagajo več? Človek, zaupaš vsakemu bankomatu, da morda nima nameščenega kakšnega key-loggerja ali kakšnega drugega zloveščega umotvora oz. da ni kar phishing bait? Čemu se oblast tako zavzema za transparentnost podporne tehnologije elektronskih volitev, če pa pred volitvami politični veljaki z raznimi nerealnimi in lažnimi obljubami zavajajo po večini bedasto ljudstvo. Čemu ta ista oblast hrani polno goro zaupne dokumentacije, ki je javnost ne sme videti - koga potemtakem tako zelo skrbijo pravice javnosti?
MitjaP ::
@BBB: zgrešil si, da si s tem potegnil paralelo. Ustavno sodišče piše v odločbi več o razlogih za to početje. Brez tega, niti bančnih sistemov ni. Priporočam, da vzameš v roke zgoraj polinkan članek, pa je na eni a4 strani povzeto vse dogajanje in temeljni razlogi.
poweroff ::
BBB: čisto drug tip varnostnega problema le.
Preberi tole:
http://www.elektronske-volitve.si/i-vol...
Oziroma:
Znani ameriški strokovnjak za kriptografijo in informacijsko varnost Bruce Schneier je v eseju “Internet Voting vs. Large-Value e-Commerce” izpostavil dejstvo, da elektronski finančni sistemi praviloma temeljijo na zagotavljanju identitete kot bistvenem elementu zagotavljanja varnosti (transakcij), česar pa zaradi zahteve po tajnosti glasovanja ni mogoče implementirati pri sistemu internetnih volitev: “Finančnim transakcijam so priložena imena: kdo dobi denar, kdo ga izgubi. Glasovnice nosijo le informacijo o prejemniku: celoten smisel tajne glasovnice je v tem, da se odstrani ime volivca. Zaradi tega je sistem veliko težje zaščititi pred zlorabo, veliko težje je ugotoviti zlorabo, če do nje pride in veliko težje je identificirati napadalca in ga zapreti” (Schneier, 2001).
Povedano drugače: gre za drugačen tip varnostnega problema. Varnost elektronskih finančnihtransakcij je zagotovljena z zmožnostjo revizije izvedenih transakcij, ki je mogoča zaradi prometnih oz. identifikacijskih podatkov. Ti podatki omogočajo odkrivanje napačnih ali zlonamernih transakcij in njihovo popravljanje, če pa to ni mogoče pa vsaj uveljavitev finančnega zavarovanja transakcije.
Dodatno težavo pri zagotavljanju varnosti pa povzroča tudi različna pogostost uporabe tehnologije za izvajanje finančnih transakcij ter elektronskih volitev. Bruce Schneier je v eseju “Getting Out the Vote: Why is it so hard to run an honest election?” to dejstvo izpostavil takole: “Volilni sistemi so v uporabi redko, največ nekajkrat na leto. Sistemi, ki so v uporabi vsak dan se izboljšujejo, ker ljudje nanje postanejo navajeni, odkrijejo napake in se spomnijo izboljšav.” (Schneier, 2004).
Iz zapisanega torej sledi, da je problem zagotavljanja varnosti i-volitev bistveno drugačen od problema zagotavljanja običajnih e-storitev, zato ga tudi ne moremo reševati na enake načine, kot rešujemo varnostne probleme uveljavljenih e-storitev.
Preberi tole:
http://www.elektronske-volitve.si/i-vol...
Oziroma:
Znani ameriški strokovnjak za kriptografijo in informacijsko varnost Bruce Schneier je v eseju “Internet Voting vs. Large-Value e-Commerce” izpostavil dejstvo, da elektronski finančni sistemi praviloma temeljijo na zagotavljanju identitete kot bistvenem elementu zagotavljanja varnosti (transakcij), česar pa zaradi zahteve po tajnosti glasovanja ni mogoče implementirati pri sistemu internetnih volitev: “Finančnim transakcijam so priložena imena: kdo dobi denar, kdo ga izgubi. Glasovnice nosijo le informacijo o prejemniku: celoten smisel tajne glasovnice je v tem, da se odstrani ime volivca. Zaradi tega je sistem veliko težje zaščititi pred zlorabo, veliko težje je ugotoviti zlorabo, če do nje pride in veliko težje je identificirati napadalca in ga zapreti” (Schneier, 2001).
Povedano drugače: gre za drugačen tip varnostnega problema. Varnost elektronskih finančnihtransakcij je zagotovljena z zmožnostjo revizije izvedenih transakcij, ki je mogoča zaradi prometnih oz. identifikacijskih podatkov. Ti podatki omogočajo odkrivanje napačnih ali zlonamernih transakcij in njihovo popravljanje, če pa to ni mogoče pa vsaj uveljavitev finančnega zavarovanja transakcije.
Dodatno težavo pri zagotavljanju varnosti pa povzroča tudi različna pogostost uporabe tehnologije za izvajanje finančnih transakcij ter elektronskih volitev. Bruce Schneier je v eseju “Getting Out the Vote: Why is it so hard to run an honest election?” to dejstvo izpostavil takole: “Volilni sistemi so v uporabi redko, največ nekajkrat na leto. Sistemi, ki so v uporabi vsak dan se izboljšujejo, ker ljudje nanje postanejo navajeni, odkrijejo napake in se spomnijo izboljšav.” (Schneier, 2004).
Iz zapisanega torej sledi, da je problem zagotavljanja varnosti i-volitev bistveno drugačen od problema zagotavljanja običajnih e-storitev, zato ga tudi ne moremo reševati na enake načine, kot rešujemo varnostne probleme uveljavljenih e-storitev.
sudo poweroff
Okapi ::
V resnici je varnost po mojem zgolj izgovor. E-volitev ni, ker se oblasti kot hudič križa bojijo neposredne demokracije. E-volitve bi namreč bile prvi korak na poti k njej. Če bi lahko vsak volil od doma po internetu, bi lahko vsak od doma oddal tudi svoj e-podpis za razpis referenduma. Kaj bi to pomenilo pri nas, si verjetno ni težko predstavljati.
O.
O.
Daedalus ::
ni problem ce so odprtokodne al pa zaprtokodne.
Ni problem, če mi pred vstopom na volišče prevežejo oči, ali ne. Ni problem, če so postopki na volitvah vnaprej znani in transparentni, ali pa niso. Ni problem... a ti še kak "ni problem" napišem?
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
jype ::
strictom> A zdaj če pa dva tiča štejeta je pa kr bol ziher od kompjuterja?
Če sta iz različnih strank, potem ja, je.
Sistem bi moral biti narejen tako, da lahko vsaka stranka postavi svojo mašino pod "vmesnik". There's an idea!
Narediš volilno napravo, pri kateri uporabniki tipkajo na javno (izjemno preprosto) tipkovnico s toliko tipkami, kolikor je možnosti izbire. Na tipkovnico se nalepi volilni list, na katerem so napisani kandidati. Na tipkovnico se priključi poljubno število računalnikov, ki bodo šteli pritiske na tipke in vsak zase ponujali volilcu tudi povratno informacijo (kako so glas zabeležili ipd), vsak prek svojega (standardiziranega) ekrana. Če volilec vidi, da en ekran odstopa od njegove izbire ali karkoli podobnega, glas izbriše s pritiskom na posebno tipko in pokliče komisijo.
Potem pa lahko vsakdo implementira svoj stroj za štetje in ga prijavi na volitve - ujemanje mora biti itak 100%, da lahko volitve smatramo za legalne, pravilno delovanje tipkovnice pa s povratno informacijo preverja večje število računalnikov in se tako ne more zgoditi, da bi s pritiskom na tipko ene izbire dejansko vsi računalniki zabeležili drugo izbiro (ker bi zabeleženo izbiro tudi pokazali volilcu, ki bi svoj glas lahko razveljavil in se pritožil komisiji).
Če sta iz različnih strank, potem ja, je.
Sistem bi moral biti narejen tako, da lahko vsaka stranka postavi svojo mašino pod "vmesnik". There's an idea!
Narediš volilno napravo, pri kateri uporabniki tipkajo na javno (izjemno preprosto) tipkovnico s toliko tipkami, kolikor je možnosti izbire. Na tipkovnico se nalepi volilni list, na katerem so napisani kandidati. Na tipkovnico se priključi poljubno število računalnikov, ki bodo šteli pritiske na tipke in vsak zase ponujali volilcu tudi povratno informacijo (kako so glas zabeležili ipd), vsak prek svojega (standardiziranega) ekrana. Če volilec vidi, da en ekran odstopa od njegove izbire ali karkoli podobnega, glas izbriše s pritiskom na posebno tipko in pokliče komisijo.
Potem pa lahko vsakdo implementira svoj stroj za štetje in ga prijavi na volitve - ujemanje mora biti itak 100%, da lahko volitve smatramo za legalne, pravilno delovanje tipkovnice pa s povratno informacijo preverja večje število računalnikov in se tako ne more zgoditi, da bi s pritiskom na tipko ene izbire dejansko vsi računalniki zabeležili drugo izbiro (ker bi zabeleženo izbiro tudi pokazali volilcu, ki bi svoj glas lahko razveljavil in se pritožil komisiji).
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
Jumping Jack ::
Okapi:
Javna internetna storitev za elektronsko oddajo referendumske podpore je bila lani razvita v okviu MJU+MNZ in bo najverjetneje na voljo pri enem od naslednjih referendumov. Pobuda za projekt je prišla mislim da s strani Virantovega MJU. Ampak po mojem poznavanju projekta sodeč, nas to ne bo premaknilo niti korak bliže direktni demokraciji - vsi postopki, vsa birokracija in celo količina papirja ostaja ista kot prej oziroma se je po obsegu celo povečala.
Če bi lahko vsak volil od doma po internetu, bi lahko vsak od doma oddal tudi svoj e-podpis za razpis referenduma.
Javna internetna storitev za elektronsko oddajo referendumske podpore je bila lani razvita v okviu MJU+MNZ in bo najverjetneje na voljo pri enem od naslednjih referendumov. Pobuda za projekt je prišla mislim da s strani Virantovega MJU. Ampak po mojem poznavanju projekta sodeč, nas to ne bo premaknilo niti korak bliže direktni demokraciji - vsi postopki, vsa birokracija in celo količina papirja ostaja ista kot prej oziroma se je po obsegu celo povečala.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Ranljive so tudi elektronske volilne naprave v Indiji (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Zasebnost | 10663 (9486) | MadMicka |
| » | Volilni odbori v ZDA se želijo znebiti volilnih napravOddelek: Novice / Zasebnost | 5108 (3729) | CaqKa |
| » | Nizozemci prepovedali uporabo volilnih računalnikovOddelek: Novice / Zasebnost | 5512 (4111) | PaX_MaN |
| » | Hekanje volitev?Oddelek: Novice / Varnost | 4841 (3281) | poweroff |