The Register - Mozilla je objavila svoj finančni izkaz za preteklo leto, v katerem izstopa ena postavka. Lani sta namreč neprofitna Mozilla Foundation in profitna Mozilla Corporation skupaj zbrali 75 milijonov dolarjev, od česar jih je 66 milijonov posledica sodelovanja z Googlom. Mozilla Corporation ima z njim do novembra 2011 podpisano pogodbo, po kateri je privzet iskalnik po spletu v Firefoxu Google, za kar profitni organizaciji vsako leto v žep kane zajeten kupček denarja. Če se Google iz kakršnegakoli vzroka odloči, da pogodbe ne bo podaljšal, bi to seveda imelo neugoden vpliv na Mozillo. A tak korak je malo verjeten, Mozilla pa je poleg tega lani porabila "samo" 33 (od 75) milijonov dolarjev in ima skoraj 100 milijonov premoženja. Blog Mitchell Baker.
Za materialno prihodnost Mozille se tako ni bati, četudi se je davčna agencija IRS (ameriški DURS) odločila za rutinski pregled Mozilla Foundation.
Novice » Brskalniki » Mozilla odvisna od Googla?
jype ::
3p> Potencialna nova uspešna poslovna zgodba free softvera, torej.
Si fouš, ane. Ti še s komercialnim softverom ne bi zaslužu tolk.
Si fouš, ane. Ti še s komercialnim softverom ne bi zaslužu tolk.
Azrael ::
Pravzapraj je zanimivo koliko časa je davkarija mirno gledala tole sedenje na dveh stolčkih. Mogoče imajo še velike načrte in so jih namenoma pustili pri miru toliko časa?
Nekoč je bil Slo-tech.
jype ::
Azrael> Pravzapraj je zanimivo koliko časa je davkarija mirno gledala tole sedenje na dveh stolčkih
Seveda. A ni čudno, kako je Unicef neprofitna organizacija? Le zakaj davkarija kaj takega dovoli, če jim pa tolk ljudi in podjetij tolk dnarja zmeče?
Seveda. A ni čudno, kako je Unicef neprofitna organizacija? Le zakaj davkarija kaj takega dovoli, če jim pa tolk ljudi in podjetij tolk dnarja zmeče?
poweroff ::
Eh, pa kaj če ukinejo dotacije. Brskalnik se je že blazno razvil, skoraj do skrajnosti, MSIE smo pa tudi potolkli... 
sudo poweroff
destroyer2k ::
Drugače če google ne bo podalšal pogodbe. Še ima mozilla okoli 40 miljonov v rezervi denarja, za črne dneve (oz. lete za njih).
BigWhale ::
Ce google ne podaljsa pogobe bomo sli pa k Microsoftu!
"Pa valjda boste imel default search engine v najbolj razsirjenem brskalniku..."
Steve: *facepalm*
"Pa valjda boste imel default search engine v najbolj razsirjenem brskalniku..."
Steve: *facepalm*
mathjazz ::
Tukaj gre za kopico napak, tako da predlagam, da novico popravimo. Glavni problem je mešanje Mozilla Foundation in Mozilla Corporation.
http://gemal.dk/blog/2008/11/20/mozilla...
Sicer pa Mozilla ni zgodba o brskalniku. Ampak o spletu, ki je prijaznejši za oboje - uporabnike in razvijalce.
The Mozilla Corporation is not registered as a non-profit entity, pays taxes, receives revenues, etc. The Mozilla Foundation is a non-profit organization, and its status is not under question. Google does not provide funds to Mozilla as "charity"; it's a negotiated revenue deal, and they make more money off of the traffic generated than they pay to Mozilla. It's easy to forget that, but this is not a charity issue; it's an "affinity" revenue sharing deal.
http://gemal.dk/blog/2008/11/20/mozilla...
Sicer pa Mozilla ni zgodba o brskalniku. Ampak o spletu, ki je prijaznejši za oboje - uporabnike in razvijalce.
www.getfirefox.com
Zgodovina sprememb…
- spremenil: mathjazz ()
3p ::
3p> Potencialna nova uspešna poslovna zgodba free softvera, torej.
Si fouš, ane. Ti še s komercialnim softverom ne bi zaslužu tolk.
Ja, tudi ti ne, kajne?
Ne gre za foušijo. Sem že kaj prispeval FLOSS projektom, ampak dologoročno ne vidim pametnega poslovnega modela. Brez tega pa ni nič, dokler ne bosta tudi burger in kokakola free. Tako pa je vse skupaj bolj poceni orožje v rokah velikih firm (dokler jim ustreza), ki se prerivajo na tržišču.
jype ::
3p> Sem že kaj prispeval FLOSS projektom, ampak dologoročno ne vidim pametnega poslovnega modela.
Za Mozillo? Huh, glede na to kolk firm licencira gecko samo zato, da od MF dobijo support, bi jaz rekel, da niso preveč zgrešeni.
3p> Tako pa je vse skupaj bolj poceni orožje v rokah velikih firm (dokler jim ustreza), ki se prerivajo na tržišču.
Kar je bistveno bolje kot proprietary commercial software, od katerega nima koristi praktično nihče, ko gre enkrat lastnik cugrunt.
Za Mozillo? Huh, glede na to kolk firm licencira gecko samo zato, da od MF dobijo support, bi jaz rekel, da niso preveč zgrešeni.
3p> Tako pa je vse skupaj bolj poceni orožje v rokah velikih firm (dokler jim ustreza), ki se prerivajo na tržišču.
Kar je bistveno bolje kot proprietary commercial software, od katerega nima koristi praktično nihče, ko gre enkrat lastnik cugrunt.
root987 ::
mathjazz: Slučajno veš kolikšni so izdatki oz. kolikšen je na koncu dneva dobiček Mozille?
"Myths which are believed in tend to become true."
--- George Orwell
--- George Orwell
3p ::
3p> Tako pa je vse skupaj bolj poceni orožje v rokah velikih firm (dokler jim ustreza), ki se prerivajo na tržišču.
Kar je bistveno bolje kot proprietary commercial software, od katerega nima koristi praktično nihče, ko gre enkrat lastnik cugrunt.
Lastnik pa gre cugrunt, ko več ni interesa za njegov sw, ne pa ko se mecen odloči... In mislim, da je kar pogosto, da se komercialni sw, po tem, ko je firma šla pa-pa, da v javno last...
[BISI] ::
Heh, dobivam obcutek, da postajamo (Mozilla in njeni kontributorji, morda tudi drugi odprtokodni projekti in njihovi kontributorji) pocasi nezazeleni po novicarskih portalih in v spletni skupnosti. :)
Odprtokodna skupnost je transparentna. Podjetja, ki sluzijo ob pomoci odprtokodne skupnosti so vec ali manj transparentna (oziroma veliko bolj kot zaprtokodna). Vec ali manj vsa debata je transparentna. Pa vendar se najdejo ljudje, ki ne uspejo razumeti skoraj nicesar in skusajo ustvarjati senzacionalisticne zgodbe. Vse skupaj potem izpade tako kot da bi kaj skrivali.
Tukaj je post Mitchell Baker, ki je nastal vceraj in na katerega se naslanja vecina piscev novic. V njem se nahaja tudi povezava do financnega in davcnega porocila.
Ce pa ze kdo kaj komentira o Mozilli, pa naj se najprej poduci, ne pa da razglablja o zadevah, ki jih ne pozna...
Odprtokodna skupnost je transparentna. Podjetja, ki sluzijo ob pomoci odprtokodne skupnosti so vec ali manj transparentna (oziroma veliko bolj kot zaprtokodna). Vec ali manj vsa debata je transparentna. Pa vendar se najdejo ljudje, ki ne uspejo razumeti skoraj nicesar in skusajo ustvarjati senzacionalisticne zgodbe. Vse skupaj potem izpade tako kot da bi kaj skrivali.
Tukaj je post Mitchell Baker, ki je nastal vceraj in na katerega se naslanja vecina piscev novic. V njem se nahaja tudi povezava do financnega in davcnega porocila.
Ce pa ze kdo kaj komentira o Mozilli, pa naj se najprej poduci, ne pa da razglablja o zadevah, ki jih ne pozna...
And then I saw her face... Mozilla Firefox
Tear_DR0P ::
Lastnik pa gre cugrunt, ko več ni interesa za njegov sw,
saj ni treba da gre lastnik cugrunt - dost je že da se odloči za nepodporo uporabnikom softvera ali neprodajo licenc. MS še vedno zelo dobro stoji, pa je prekleto zajebano dobit support za winse z verzijo manj kot XP - še dobro pa da se da še vedno DLjat dos, glede na to koliko blagajn v SI stoji na njem.
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain
Samuel Clemens aka Mark Twain
mathjazz ::
mathjazz: Slučajno veš kolikšni so izdatki oz. kolikšen je na koncu dneva dobiček Mozille?
Ta bistven podatek je zdaj tudi v novici. Sredstva ob koncu leta 2007 so znašala 99 milijonov dolarjev. Lani so namreč od 75 mio. prihodkov porabili le 33 mio. Letos bodo najbrž več, že zaradi tega ker je več zaposlenih in financirajo ogromno konferenc po vse svetu, ki so praktično v celoti brezplačne za udeležence iz vsega sveta.
www.getfirefox.com
mathjazz ::
Ocene vrednosti MoCo se po besedah njenih vodilnih mož v neuradnih krogih gibljejo okoli 4 milijarde dolarjev.
Pretirano? Morda.
Zdaj pa primerjajte z YouTube, Facebook, Skype...
Pretirano? Morda.
Zdaj pa primerjajte z YouTube, Facebook, Skype...
www.getfirefox.com
Poldi112 ::
>Lastnik pa gre cugrunt, ko več ni interesa za njegov sw,
Ali pa ko je preveč interesa in se kakšen MS like bednik ustraši konkurence in jo kupi, da jo ubije. Šele zdaj, z odprto kodo in free licenco, jim to nekako ne uspeva več :)
Ali pa ko je preveč interesa in se kakšen MS like bednik ustraši konkurence in jo kupi, da jo ubije. Šele zdaj, z odprto kodo in free licenco, jim to nekako ne uspeva več :)
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
poweroff ::
Psi naj kar lajajo, karavana pa gre dalje.
MS-loverji se lahko usajate na vse pretege, dejstvo pa je, da bi se odprtokodni projekti razvijali tudi, če ne bi bilo sponzorskega denarja. Razvijali bi se sicer bistveno počasneje, a bi se.
Sponzorski denar je povzročil "le" velik razvojni skok. Ko ga ne bo več, bo razvoj počasnejši, a se ne bo ustavil!
Zato je "skrb" MS-loverjev glede Mozille in Ubuntuja odveč. Če pač denarja ne bo, se bo razvoj upočasnil, a ne bo zamrl. Koda bo ostala!
Edino ključno vprašanje je, ali se bo nek projekt v času "sponzorstev" razvil do te mere, da postane zrel, ali ne. Firefox, Thunderbird in OpenOffice so po mojem mnenju dosegli to stopnjo.
Ubuntu pa jo je že, ali pa jo bo kmalu dosegel.
MS-loverji se lahko usajate na vse pretege, dejstvo pa je, da bi se odprtokodni projekti razvijali tudi, če ne bi bilo sponzorskega denarja. Razvijali bi se sicer bistveno počasneje, a bi se.
Sponzorski denar je povzročil "le" velik razvojni skok. Ko ga ne bo več, bo razvoj počasnejši, a se ne bo ustavil!
Zato je "skrb" MS-loverjev glede Mozille in Ubuntuja odveč. Če pač denarja ne bo, se bo razvoj upočasnil, a ne bo zamrl. Koda bo ostala!
Edino ključno vprašanje je, ali se bo nek projekt v času "sponzorstev" razvil do te mere, da postane zrel, ali ne. Firefox, Thunderbird in OpenOffice so po mojem mnenju dosegli to stopnjo.
Ubuntu pa jo je že, ali pa jo bo kmalu dosegel.
sudo poweroff
3p ::
MS-loverji se lahko usajate na vse pretege, dejstvo pa je, da bi se odprtokodni projekti razvijali tudi, če ne bi bilo sponzorskega denarja. Razvijali bi se sicer bistveno počasneje, a bi se.
Sponzorski denar je povzročil "le" velik razvojni skok. Ko ga ne bo več, bo razvoj počasnejši, a se ne bo ustavil!
Zato je "skrb" MS-loverjev glede Mozille in Ubuntuja odveč. Če pač denarja ne bo, se bo razvoj upočasnil, a ne bo zamrl. Koda bo ostala!
Edino ključno vprašanje je, ali se bo nek projekt v času "sponzorstev" razvil do te mere, da postane zrel, ali ne. Firefox, Thunderbird in OpenOffice so po mojem mnenju dosegli to stopnjo.
Ubuntu pa jo je že, ali pa jo bo kmalu dosegel.
Pusti omalovaževanje. Nismo vsi, ki ne trobimo v FLOSS rog MS loverji. In tudi nismo v življenju videli samo polkn pa ubunke. Jaz recimo sem burek lover in dvomim v hipijevski "poslovni model", ker mi burek šiptar tudi ne da za ceno podpore (sednje pri mizi), če si ga nesem pa free.
So pa na srečo določeni segmenti programske opreme, kjer sw niti na dolgi rok niti slučajno ne bo free.
Pa še nekaj. Ne pozabi, da je OO ravno primer tipa programja, ki sem ga omenjal. Komercialni program, ki ni crknil skupaj s firmo...
MrStein ::
Upočasnil razvoj ?
Že zdaj traja leta, da (nekatere trivialne) buge pofiksajo.
Pol pa se bo razvoj res dal videti le z občutljivimi merilnimi instrumenti ...
Že zdaj traja leta, da (nekatere trivialne) buge pofiksajo.
Pol pa se bo razvoj res dal videti le z občutljivimi merilnimi instrumenti ...
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Pyr0Beast ::
In, kaj potem, ko dosezes popolnost ? [:D]
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
jype ::
3p> Jaz recimo sem burek lover in dvomim v hipijevski "poslovni model", ker mi burek šiptar tudi ne da za ceno podpore (sednje pri mizi), če si ga nesem pa free.
Free as in speech, not free as in beer.
Jaz s free softverom (programiranjem le-tega) zaslužim razmeroma veliko.
Free as in speech, not free as in beer.
Jaz s free softverom (programiranjem le-tega) zaslužim razmeroma veliko.
poweroff ::
In ne pozabit tudi tega, da če free software uporabljaš si s tem tudi nekaj zaslužil, oz. ti je ostalo več denarja.
Kar pa se bugov tiče - ko si popoln, je odpravljanje "bugov" lahko tudi počasno. Sicer pa je znano kolikšen je povprečen čas za odpravo Windows critical bugov...
Kar pa se bugov tiče - ko si popoln, je odpravljanje "bugov" lahko tudi počasno. Sicer pa je znano kolikšen je povprečen čas za odpravo Windows critical bugov...
sudo poweroff
Bistri007 ::
A mislite, da si MSFT ne bi mogel privoščiti kakih $100m, da bi namesto Googla postal default provider v Firefoxu? Ali pa Yahoo?
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
jype ::
Bistri007> A mislite, da si MSFT ne bi mogel privoščiti kakih $100m, da bi namesto Googla postal default provider v Firefoxu? Ali pa Yahoo?
Kar naj nakaže, pa bomo zrihtal. Od 2011 naprej, al kako že.
Kar naj nakaže, pa bomo zrihtal. Od 2011 naprej, al kako že.
LedStorm+++ ::
Ja FF je že domač, na ubuntuju . Če še Yahoo zagrabi Ubuntuja, je na konju pred Googlom 
. Če še Yahoo zagrabi Ubuntuja, je na konju pred Googlom Pingvin :-)
BigWhale ::
A mislite, da si MSFT ne bi mogel privoščiti kakih $100m, da bi namesto Googla postal default provider v Firefoxu? Ali pa Yahoo?
http://slo-tech.com/forum/t333069/p2129...
[BISI] ::
Bistri007: Ocitno nisi prebral mojega posta. Zapisal sem, da se naj ne oglasajo in komentirajo odlocitev osebki, ki nimajo pojma o nicemer kar se tice Mozille. Yahoo je privzeti iskalnik v Firefoxu za nekatere azijske drzave (CYK). Cetudi bi Microsoft ponudil 100 mio $, bi moral najprej izboljsati in navdusiti ljudi nad svojim spletnim iskalnikom. Google je bil privzet iskalnik v Firefoxovi iskalni vrstici se preden je dobil kakrsnokoli nakazilo Googla. Zakaj? Zato, ker je boljsi in popularnejsi. Zakaj je potem v Aziji Yahoo? Zato, ker je tam popularnejsi. Zakaj je v Sloveniji privzeti iskalnik Najdi.si? Zato, ker je bila sprejeta na ravni skupnosti taksna odlocitev (popularnost med Googlom in Najdi.si je ca. 50:50 v Sloveniji).
And then I saw her face... Mozilla Firefox
poweroff ::
Bisi, MS-oriented natrenirane opice tega ne razumejo. Ne razumejo, da je mogoče še kakšno drugačno razmišljanje, ne samo tisto, ki vse gleda zgolj skozi neposreden profit.
Zato si pač mislijo, da če bo MS vrgel na mizo več denarja, ga bo odprtokodna skupnost takoj in nekritično podprla.
Ne bo ga.
Zato si pač mislijo, da če bo MS vrgel na mizo več denarja, ga bo odprtokodna skupnost takoj in nekritično podprla.
Ne bo ga.
sudo poweroff
Azrael ::
Res je, podprli ga ne bodo. Saj ima FOSS že v svojih vrstah toliko metanja polen pod noge, da je obup, da bi presegli to, hmm misija nemogoče? Miljavžnt sorodnih distrotov, na tone paralelnih projektov, ki se ne premaknejo nikamor...
FF in OO popolna? Šala leta.
Razen, če je popolnost bugast, zbloatan in počasen brskalnik in nekaj kar spominja na spimpan Wordpad? Zadeve so dovolj uporabne za večino, samo saj je IE in Wordpad tudi.
Govoriti o popolnosti je naravnost trapasto. Možnosti izboljšav je obilo, bugov, ki ostajajo pa še več.
Tu se lepo vidi kaj je v FOSS narobe: nekritičnost do samega sebe, samovšečnst, sovraštvo do kritike od zunaj in popolna odsotnost koordinacije. Samo free in open source ni dovolj, če so izdelki slabši od konkurentov, sploh za večino, ki za en ali drug izdelek plačajo popolnoma enako.
FF in OO popolna? Šala leta.
Razen, če je popolnost bugast, zbloatan in počasen brskalnik in nekaj kar spominja na spimpan Wordpad? Zadeve so dovolj uporabne za večino, samo saj je IE in Wordpad tudi.
Govoriti o popolnosti je naravnost trapasto. Možnosti izboljšav je obilo, bugov, ki ostajajo pa še več.
Tu se lepo vidi kaj je v FOSS narobe: nekritičnost do samega sebe, samovšečnst, sovraštvo do kritike od zunaj in popolna odsotnost koordinacije. Samo free in open source ni dovolj, če so izdelki slabši od konkurentov, sploh za večino, ki za en ali drug izdelek plačajo popolnoma enako.
Nekoč je bil Slo-tech.
poweroff ::
Heh, ne razumem. Ko se en SUSEjevec pritožuje, da jih bo Ubuntu požrl, vpijete, da je slabo, da se bo število distrotov zmanjšalo.
Hkrati pa v isti sapi kritizirate da je distrotov preveč.
Odločite se, no.
Hkrati pa v isti sapi kritizirate da je distrotov preveč.
Odločite se, no.
sudo poweroff
Utk ::
Firefox mi je bil najboljši, dokler ni chrome prišel. FF3 ima še zmeraj boljše iskanje v naslovni vrstici, ampak tudi to bo najbrž kmalu poštimano. FF mi je še na vsaki mašini, ko sem inštaliral par stvari, začel nenormalno štekat in kurit preveč spomina. V vsaki verziji malo manj, pa vseeno. Seveda rabiš za to tudi par extensionov (predvsem firebug). Brez njih imaš pa...skoraj IE. IE je sicer še bolj obupen, ampak to ni izgovor. Sicer ima pa tudi IE kar lepe extensione. Za normalne stvari je pa chrome zakon. FF ni popolen. Nekaj med chromom in FF-jem bi blo pa kar blizu temu. Thunderbird je pa še zelo daleč od dobrega, kaj šele popolnega.
[BISI] ::
Tu se lepo vidi kaj je v FOSS narobe: nekritičnost do samega sebe, samovšečnst, sovraštvo do kritike od zunaj in popolna odsotnost koordinacije.
No, sam sedim na obeh stolckih in zgornja poved velja za oba "tabora"; se posebej prva in tretja lastnost sta znacilni za podjetja z zaprtokodnimi izdelki. Je pa res, da je to bolj odvisno od tega, kako definiras te tabore - ozja ali sirsa skupnost. Ozja skupnost je v obeh primerih veliko bolj dovzetna za mnenja, kritike, pripombe kot pa sirsa skupnost, kjer se najdejo obicajni uporabniki, zagovorniki, klasicni fanboyi in trolli. Seveda pa mnenja v stilu "Razen, če je popolnost bugast, zbloatan in počasen brskalnik in nekaj kar spominja na spimpan Wordpad?" ali na drugi strani veckrat slisani "Vista sux, ker steka, zgleda kicasta in pozre prevec rama" odvrnejo vecino ljudi od potrebe po zanimivi debati. Ce je nek komentar kolikor toliko spodobno napisan, se v odprtokodni skupnosti, ki zeli imeti vecji vpliv, uposteva.
And then I saw her face... Mozilla Firefox
Azrael ::
Ne verjamem, da je čisto tako, nekatere napake in predvsem napol narejene stvari v OOo se vlečejo že od prvih izdaj in so še vedno, kljub precejšnjemu številu kritik.
Pri ReactOS so bili na njihovem forumu brisane kritike, ko so temeljito zaj*ali release in se je bug kar vlekel še naprej.
Pri Virtual VCR je avtor popustil vse skupaj z obazložitvijo, da je on napisal popoln SW, ko so mu IMHO povsem razumljivo opisali napako, ki se pojavi v navezi s Philips driverji in tudi predlog za rešitev je bil podan.
Po drugi strani jamranja o šlampariji v Visti je tudi ogromno, Windows 7 je v izdelavi in po prvi alpha izdaji izgleda, da so upoštevali kritike.
Tako, da...
Pri ReactOS so bili na njihovem forumu brisane kritike, ko so temeljito zaj*ali release in se je bug kar vlekel še naprej.
Pri Virtual VCR je avtor popustil vse skupaj z obazložitvijo, da je on napisal popoln SW, ko so mu IMHO povsem razumljivo opisali napako, ki se pojavi v navezi s Philips driverji in tudi predlog za rešitev je bil podan.
Po drugi strani jamranja o šlampariji v Visti je tudi ogromno, Windows 7 je v izdelavi in po prvi alpha izdaji izgleda, da so upoštevali kritike.
Tako, da...
Nekoč je bil Slo-tech.
[BISI] ::
Ce se sam citiram: "odprtokodne skupnosti, ki zeli imeti vecji vpliv" Skratka, tiste, ki zelijo imeti vecji vpliv, poslusajo mnenja, kritike, pripombe.
Pri ReactOSu ni povsem znano kaj bi sploh radi dosegli - tako na prvi pogled se zdi, da bi radi ustvarili uporabnikom Microsoftovih operacijskih sistemov prijazno okolje. To je poskusal ze Linspire in se opekel. Skratka, ReactOS definitivno ni distribucija, ki si zeli vplivati na karkoli. Uporabnikom prijazne distribucije in tiste, ki dejansko kaj delajo na podrocju razvoja odprtokodnih linux distribucij so: SuSE, Ubuntu in Fedora (ter se recimo v ozadju Debian in Gentoo).
Pri OpenOffice.org je zgodba malce drugacna. Zelijo imeti vecji vpliv, ampak jih nekoli ovira koordinacija (in organizacijska struktura), ki so jo par odgovorov nazaj omenil. OpenOffice.org bi se moral pretvoriti v podobno organizacijsko strukturo kot Mozilla leta 2003 in potem graditi naprej (beri Meeksov predlog).
Za Virtual VCR velja podobno kot za ReactOS - to ni izdelek, ki bi bil rad vpliven (prvic slisim sploh zanj), zato tudi ne obstaja potreba po upostevanju mnenj nakljucnih uporabnikov. Tudi po izgledu lahko hitro presodis, da se razvijalec ne trudi kaj prida priblizati program sirsi mnozici.
Sicer pa, to so zgolj moja opazanja. Sam lahko vec komentiram delo Mozille kot katerih drugih projektov. Definitivno pa se velikokrat dogaja, da koncni uporabniki ne razumejo odprtokodnosti ali jih prestrasi transparentnost sprejemanja dolocenih odlocitev.
Kar se tice Windowsov pa je tako. Marsikaj se govori, marsikaj se pise. Bomo videli, ko bodo tekli na nasih racunalnikih. O Visti se namrec ni pisalo tako negativno, ko je se bila v vecletnem obdobju razvoja (proti koncu so prisle sele na dan informacije o crtanju uporabnih zadev, sele ob prvih razposlanih Vistah pa se je vsul plaz kritik). Ozja skupnost, ki sem jo omenil ze prej (razvijalci, qa, uporabniki nocnih izdaj ali alpha in beta verzij), je pac veliko bolj strpna do pomanjkljivosti.
Pri ReactOSu ni povsem znano kaj bi sploh radi dosegli - tako na prvi pogled se zdi, da bi radi ustvarili uporabnikom Microsoftovih operacijskih sistemov prijazno okolje. To je poskusal ze Linspire in se opekel. Skratka, ReactOS definitivno ni distribucija, ki si zeli vplivati na karkoli. Uporabnikom prijazne distribucije in tiste, ki dejansko kaj delajo na podrocju razvoja odprtokodnih linux distribucij so: SuSE, Ubuntu in Fedora (ter se recimo v ozadju Debian in Gentoo).
Pri OpenOffice.org je zgodba malce drugacna. Zelijo imeti vecji vpliv, ampak jih nekoli ovira koordinacija (in organizacijska struktura), ki so jo par odgovorov nazaj omenil. OpenOffice.org bi se moral pretvoriti v podobno organizacijsko strukturo kot Mozilla leta 2003 in potem graditi naprej (beri Meeksov predlog).
Za Virtual VCR velja podobno kot za ReactOS - to ni izdelek, ki bi bil rad vpliven (prvic slisim sploh zanj), zato tudi ne obstaja potreba po upostevanju mnenj nakljucnih uporabnikov. Tudi po izgledu lahko hitro presodis, da se razvijalec ne trudi kaj prida priblizati program sirsi mnozici.
Sicer pa, to so zgolj moja opazanja. Sam lahko vec komentiram delo Mozille kot katerih drugih projektov. Definitivno pa se velikokrat dogaja, da koncni uporabniki ne razumejo odprtokodnosti ali jih prestrasi transparentnost sprejemanja dolocenih odlocitev.
Kar se tice Windowsov pa je tako. Marsikaj se govori, marsikaj se pise. Bomo videli, ko bodo tekli na nasih racunalnikih. O Visti se namrec ni pisalo tako negativno, ko je se bila v vecletnem obdobju razvoja (proti koncu so prisle sele na dan informacije o crtanju uporabnih zadev, sele ob prvih razposlanih Vistah pa se je vsul plaz kritik). Ozja skupnost, ki sem jo omenil ze prej (razvijalci, qa, uporabniki nocnih izdaj ali alpha in beta verzij), je pac veliko bolj strpna do pomanjkljivosti.
And then I saw her face... Mozilla Firefox
Pyr0Beast ::
Za koncnega uporabnika sploh ni pomembno kaksna organizacijska struktura stoji za tem, ampak samo da dela.
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Azrael ::
Mene ne zanima ali program paca skupaj nek geek ali multinacionalka ali nekaj vmes. Če je nedodelan, odprta koda in ostala povezana šarada, meni pomeni točno nič in veliki večini uporabnikov tudi.
Razni "prijazni" distroti bolehajo standardno FOSS težavo: manjka zaključnega poliranja in standardnizacije, vsak vleče v drugo stran.
Primerjava Linspire in ReacOS ni na mestu. Linspire je bil distro, ki je po izgledu hotel biti podoben Wimdows, uporabljal pa je Linux programe, čeprav so na začetku obljubljali malo drugače.
ReactOS, ima dobro idejo: narediti klon MS Windows sistema in bi enako kot MS produkt lahko uporabljal in poganjal iste driverje in programe. Zakaj je to dobro? Vsi Linux distroti imajo dve veliki težavi, tako tako podpora HW (je razlika prepoznati in izkoristiti HW) in pomanjkanje dodelanega SW namenjenega končnim uporabnikom. React OS, če bo dober klon, teh težav ne bo imel.
ReactOS, če bo enkrat nekoč prišel v fazo uporabnosti, bi končno predstavljal prvega resničnega rivala MS na poročju desktop OS. Linux to enostavno ni, saj ga bremza nedodelana HW podpora in in pomankanje dodelanih programov, torej poliranje.
Za FF so obljubljali, da bo to majhen, hiter, dodelan brskalnik, ki bo upošteval xyz standarde. Imamo pa počasen bugast bloatvare, ki dela, kot dela in je brez kupa pluginov (pogosto sumljive vrednosti) precej neuporaben. Je bilo videti, da bo še nekaj iz njega pri 0.6 verziji, vendar je ostal nedokončan hype. Žal.
Sedaj so dobili za vrat še davkarijo in bo mogoče še malo bolj pestro.
VirtualVCR je to kar naj bi FOSS, majhna, enostavna, dobro delujoča aplikacija, ta z namenom PC s TV kartico predelati v video rekorder. Izhaja iz MS demo programa, ki je bil v SDK za DX8.1. Avtor je dodal manjkajoče funkcionalosti, ko pa je prišlo na vrsto zaključno poliranje, je vse skupaj zaribalo.
Spet
Windows 7 ni več samo za posvečene in je že ušel v javnost in tam so odzivi nanj zelo pohvalni in kot kaže gre za to kar manjka Visti - zaključno poliranje.
Razni "prijazni" distroti bolehajo standardno FOSS težavo: manjka zaključnega poliranja in standardnizacije, vsak vleče v drugo stran.
Primerjava Linspire in ReacOS ni na mestu. Linspire je bil distro, ki je po izgledu hotel biti podoben Wimdows, uporabljal pa je Linux programe, čeprav so na začetku obljubljali malo drugače.
ReactOS, ima dobro idejo: narediti klon MS Windows sistema in bi enako kot MS produkt lahko uporabljal in poganjal iste driverje in programe. Zakaj je to dobro? Vsi Linux distroti imajo dve veliki težavi, tako tako podpora HW (je razlika prepoznati in izkoristiti HW) in pomanjkanje dodelanega SW namenjenega končnim uporabnikom. React OS, če bo dober klon, teh težav ne bo imel.
ReactOS, če bo enkrat nekoč prišel v fazo uporabnosti, bi končno predstavljal prvega resničnega rivala MS na poročju desktop OS. Linux to enostavno ni, saj ga bremza nedodelana HW podpora in in pomankanje dodelanih programov, torej poliranje.
Za FF so obljubljali, da bo to majhen, hiter, dodelan brskalnik, ki bo upošteval xyz standarde. Imamo pa počasen bugast bloatvare, ki dela, kot dela in je brez kupa pluginov (pogosto sumljive vrednosti) precej neuporaben. Je bilo videti, da bo še nekaj iz njega pri 0.6 verziji, vendar je ostal nedokončan hype. Žal.
Sedaj so dobili za vrat še davkarijo in bo mogoče še malo bolj pestro.
VirtualVCR je to kar naj bi FOSS, majhna, enostavna, dobro delujoča aplikacija, ta z namenom PC s TV kartico predelati v video rekorder. Izhaja iz MS demo programa, ki je bil v SDK za DX8.1. Avtor je dodal manjkajoče funkcionalosti, ko pa je prišlo na vrsto zaključno poliranje, je vse skupaj zaribalo.
Spet
Windows 7 ni več samo za posvečene in je že ušel v javnost in tam so odzivi nanj zelo pohvalni in kot kaže gre za to kar manjka Visti - zaključno poliranje.
Nekoč je bil Slo-tech.
jype ::
Azrael> Mene ne zanima ali program paca skupaj nek geek ali multinacionalka ali nekaj vmes.
Mene pa - če je program zaprtokoden. Če je odprtokoden, potem je res vseeno.
Nek geek bo pač morda našel boljši način za zapravljanje prostega časa, multinacionalka bo pa mogoče našla boljši način za služenje denarja in v obeh primerih bom v primeru zaprtokodne rešitve ostal brez vsakršne smiselne podpore.
Če je program odprtokoden, mi vedno preostane vsaj pisanje svojega programa, ki bo popolnoma združljiv s starim programom.
Če je prostokoden, toliko bolje - lahko kar tistega popravim.
Mene pa - če je program zaprtokoden. Če je odprtokoden, potem je res vseeno.
Nek geek bo pač morda našel boljši način za zapravljanje prostega časa, multinacionalka bo pa mogoče našla boljši način za služenje denarja in v obeh primerih bom v primeru zaprtokodne rešitve ostal brez vsakršne smiselne podpore.
Če je program odprtokoden, mi vedno preostane vsaj pisanje svojega programa, ki bo popolnoma združljiv s starim programom.
Če je prostokoden, toliko bolje - lahko kar tistega popravim.
Pyr0Beast ::
.. Da, samo ti popravki kar nocejo in nocejo priti v javnost ..
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
[BISI] ::
Pyr0Beast: To je pa res nekaj osnovnega, kar me zanima kot uporabnika zaprtokodne programske opreme. Kdor ne dobi programske opreme po legalni poti, pa najbrz res nima posebnih zelja po spoznavanju izdelovalcev. Kot uporabnik odprtokodne programske opreme si pac se malenkost bolj izpostavljen skusnjavam projektnega vodenja, organizacijskih struktur, sprejemanja odlocitev, itd.
Sicer pa ja, marsikatereremu odprtokodnemu programu manjka poliranja. Potrebno je pac razlikovati med hobby projekti, resnimi projekti in produkti. Produktov je zelo malo v odprtokodni skupnosti. Ce ne drugace, je potrebno najti oblikovalce in poznavalce uporabniske izkusnje, ki se bodo znali prilagoditi delu v ali z odprtokodno skupnostjo. Nekateri ne zmorejo tega, nekateri ne vidijo v tem izziva, spet drugi raje uzivajo v oglasevanju. ;( Virtual VCR spada pac pod hobby projekte - od taksnega projekta ne mores ne vem kaj pricakovati. Verjetno obstaja milijon podobnih "freeware" projektov, pa se z njimi ne ubada cel Slo-tech in dvomi v smiselnost zaprtokodnih programov. In ne, smisel odprte kode ni v ustvarjanju "majhnih" aplikacij.
Primerjava med ReactOS in Linspire je na mestu - oba projekta sta zgresena. Skupnost se je to ze naucila, zdaj je se cas, da zamudniki se povecajo zaostanek. Nihce si ne zeli kopije Windowsa. Ce pa je problem v podpori strojne opreme, je pa to povsem druga stvar. Ampak ok, ReactOSov problem je predvsem v tem, da nima v ozadju resne podpore - heh, ne dela ga Miguel de Icaza. ;)
Tole o Firefoxu je navadno natolcevanje. Zgoraj sem ti lepo napisal, da pisi spodobno spisane komentarje, sicer jih ne bo nihce resno jemal. Ne vem sicer kako primerjas brskalnike, ampak mislim, da nobena trditev ne drzi. Firefox je po velikosti drugi najmanjsi brskalnik za Opero (mimogrede, ne vem, kaj ima velikost programa opravka z delovanjem - IE je se mi zdi dvakrat vecji; Safari ima 18 MB). Firefox velja za enega izmed najhitrejsih brskalnikov na spletu - v razlicnih testih si izmenjuje vodstvo s Safarijem in njegovimi sorodniki (Internet Explorer krepko zaostaja tudi z 8 Beta 2, vcasih se celo sesuje pred koncem testa). Hja, dodelanost brskalnika - tole bo treba malenkost bolje definirati; za nekatere je visek dodelanosti programske opreme rumena steza v IE7 logotipu, za druge pa keynote Steva Jobsa, kjer kaze grafe o trznih delezih brskalnikov. Glede na nivo debate na Slo-techu se je seveda morala pojaviti besedica bloatware. A sploh ves kaj to pomeni? A potem je Firefox tudi poln memory leakov? Ja, tudi bugast je, hihihi. Pri verziji 0.6 se je zacel spreminjati v produkt. To, kar naj bi bil Firefox, je znano ze od takrat, ko se je projekt zacel. Manifesto je dostopen vsem. To, da imajo probleme z davkarijo ni nic novega (mimogrede, pri zaprtokodnem projektu bi kaj takega izvedel iz... mah ne, ne pretiravajmo, za taksno vsoto sploh ne bi izvedel) - Mozilla Corporation je nastala ravno zaradi tega, da ne bi bilo problemov s prevelikimi davki in dobicki za taksno institucijo.
V bistvu sem razmisljal, kateri brskalnik uporablja Azrael. Po specifikaciji sodec je mozen odgovor le Lynx (ali njegovi derivati). Internet Explorer ni hiter (ok, je najhitrejsi v izvajanju ActiveX), ni majhen, morda je dodelan (no ja, se dobro, da so kmalu privzeto vkljucili meni v enem izmed popravkov) in ima nekaj brezplacnih ter veliko placljivih pluginov. Firefox je hiter, je razmeroma majhen in ima veliko brezplacnih in nekaj placljivih pluginov oziroma razsiritev (ni mi znano, da bi bili IEjevi plugini kaj bolj testirani kot Firefoxovi ali katerikoli drugi), dodelan najbrz ze je, ce je preprical toliko ljudi. Opera je razmeroma hitra, je majhna in ima widgete - dodelana najbrz ni, ker se lahko izgubis v pestrem naboru nastavitev. Safari je hiter, zelo velik in ima nekaj brezplacnih in nekaj placljivih pluginov - dodelan je ze zaradi tega, ker temelji na Cocoi. :D (jah no, tudi nekaj takega smo tekom let ze prebrali na Slo-techu)
No ja, ce je vse kar manjka Visti zakljucno poliranje, potem bi lahko izdali en (ali vec) servisni paketek in odpravili te malenkosti. Visti ocitno torej ne manjka samo zakljucno poliranje. Microsoft je tekom let ustvarjal velika pricakovanja, potem pa jim je zacela v grlo teci voda in so pac morali nekaj izdati. Se prej so crtali nekatere stvari, ki niso bile koncane in od katerih je mnogo tehnicno podkovanih ljudi veliko pricakovalo. Sicer pa, kot sem ze napisal, v primeru Viste nismo bili seznanjeni z njenimi slabostmi (ne vem, ali so bili vsi tako navduseni, da so spregledali tako ocitne stvari, ali pa so pricakovali, da bo Microsoft nekatere zadeve odpravil do koncne izdaje). Ozja skupnost bo pac vedno navdusena, ko bo prisla neka novost iz njihovega najljubsega podjetja. Bomo videli, kaj bo o Windows 7 povedala sirsa skupnost.
Sicer pa ja, marsikatereremu odprtokodnemu programu manjka poliranja. Potrebno je pac razlikovati med hobby projekti, resnimi projekti in produkti. Produktov je zelo malo v odprtokodni skupnosti. Ce ne drugace, je potrebno najti oblikovalce in poznavalce uporabniske izkusnje, ki se bodo znali prilagoditi delu v ali z odprtokodno skupnostjo. Nekateri ne zmorejo tega, nekateri ne vidijo v tem izziva, spet drugi raje uzivajo v oglasevanju. ;( Virtual VCR spada pac pod hobby projekte - od taksnega projekta ne mores ne vem kaj pricakovati. Verjetno obstaja milijon podobnih "freeware" projektov, pa se z njimi ne ubada cel Slo-tech in dvomi v smiselnost zaprtokodnih programov. In ne, smisel odprte kode ni v ustvarjanju "majhnih" aplikacij.
Primerjava med ReactOS in Linspire je na mestu - oba projekta sta zgresena. Skupnost se je to ze naucila, zdaj je se cas, da zamudniki se povecajo zaostanek. Nihce si ne zeli kopije Windowsa. Ce pa je problem v podpori strojne opreme, je pa to povsem druga stvar. Ampak ok, ReactOSov problem je predvsem v tem, da nima v ozadju resne podpore - heh, ne dela ga Miguel de Icaza. ;)
Tole o Firefoxu je navadno natolcevanje. Zgoraj sem ti lepo napisal, da pisi spodobno spisane komentarje, sicer jih ne bo nihce resno jemal. Ne vem sicer kako primerjas brskalnike, ampak mislim, da nobena trditev ne drzi. Firefox je po velikosti drugi najmanjsi brskalnik za Opero (mimogrede, ne vem, kaj ima velikost programa opravka z delovanjem - IE je se mi zdi dvakrat vecji; Safari ima 18 MB). Firefox velja za enega izmed najhitrejsih brskalnikov na spletu - v razlicnih testih si izmenjuje vodstvo s Safarijem in njegovimi sorodniki (Internet Explorer krepko zaostaja tudi z 8 Beta 2, vcasih se celo sesuje pred koncem testa). Hja, dodelanost brskalnika - tole bo treba malenkost bolje definirati; za nekatere je visek dodelanosti programske opreme rumena steza v IE7 logotipu, za druge pa keynote Steva Jobsa, kjer kaze grafe o trznih delezih brskalnikov. Glede na nivo debate na Slo-techu se je seveda morala pojaviti besedica bloatware. A sploh ves kaj to pomeni? A potem je Firefox tudi poln memory leakov? Ja, tudi bugast je, hihihi. Pri verziji 0.6 se je zacel spreminjati v produkt. To, kar naj bi bil Firefox, je znano ze od takrat, ko se je projekt zacel. Manifesto je dostopen vsem. To, da imajo probleme z davkarijo ni nic novega (mimogrede, pri zaprtokodnem projektu bi kaj takega izvedel iz... mah ne, ne pretiravajmo, za taksno vsoto sploh ne bi izvedel) - Mozilla Corporation je nastala ravno zaradi tega, da ne bi bilo problemov s prevelikimi davki in dobicki za taksno institucijo.
V bistvu sem razmisljal, kateri brskalnik uporablja Azrael. Po specifikaciji sodec je mozen odgovor le Lynx (ali njegovi derivati). Internet Explorer ni hiter (ok, je najhitrejsi v izvajanju ActiveX), ni majhen, morda je dodelan (no ja, se dobro, da so kmalu privzeto vkljucili meni v enem izmed popravkov) in ima nekaj brezplacnih ter veliko placljivih pluginov. Firefox je hiter, je razmeroma majhen in ima veliko brezplacnih in nekaj placljivih pluginov oziroma razsiritev (ni mi znano, da bi bili IEjevi plugini kaj bolj testirani kot Firefoxovi ali katerikoli drugi), dodelan najbrz ze je, ce je preprical toliko ljudi. Opera je razmeroma hitra, je majhna in ima widgete - dodelana najbrz ni, ker se lahko izgubis v pestrem naboru nastavitev. Safari je hiter, zelo velik in ima nekaj brezplacnih in nekaj placljivih pluginov - dodelan je ze zaradi tega, ker temelji na Cocoi. :D (jah no, tudi nekaj takega smo tekom let ze prebrali na Slo-techu)
No ja, ce je vse kar manjka Visti zakljucno poliranje, potem bi lahko izdali en (ali vec) servisni paketek in odpravili te malenkosti. Visti ocitno torej ne manjka samo zakljucno poliranje. Microsoft je tekom let ustvarjal velika pricakovanja, potem pa jim je zacela v grlo teci voda in so pac morali nekaj izdati. Se prej so crtali nekatere stvari, ki niso bile koncane in od katerih je mnogo tehnicno podkovanih ljudi veliko pricakovalo. Sicer pa, kot sem ze napisal, v primeru Viste nismo bili seznanjeni z njenimi slabostmi (ne vem, ali so bili vsi tako navduseni, da so spregledali tako ocitne stvari, ali pa so pricakovali, da bo Microsoft nekatere zadeve odpravil do koncne izdaje). Ozja skupnost bo pac vedno navdusena, ko bo prisla neka novost iz njihovega najljubsega podjetja. Bomo videli, kaj bo o Windows 7 povedala sirsa skupnost.
And then I saw her face... Mozilla Firefox
jype ::
Pyr0Beast> .. Da, samo ti popravki kar nocejo in nocejo priti v javnost ..
To nikakor ne drži.
Azrael> Že koliko pa vas je takih? Procent? Manj? Već?
100% je takih, le da si nekateri umišljajo, da se jih to ne tiče.
To nikakor ne drži.
Azrael> Že koliko pa vas je takih? Procent? Manj? Već?
100% je takih, le da si nekateri umišljajo, da se jih to ne tiče.
MrStein ::
Zakaj je potem tam 10.000 bugov v <vstavi FLOSS pojekt> že leta odprtih ?
Ja, ja kominizem je lep. Samo smo še v prehodni fazi. Otroci pa bodo RES uživali. Poznamo to vižo. Žal.
Ja, ja kominizem je lep. Samo smo še v prehodni fazi. Otroci pa bodo RES uživali. Poznamo to vižo. Žal.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
poweroff ::
Zanimivo je, da ljubitelji Microsofta sedaj že odkrito priznavajo, da Visti manjka zaključno poliranje. In da je zato potrebno izdati Windows 7.
Napredek.
Pred leti si takega priznanja ne bi mogli zamisliti.
Napredek.
Pred leti si takega priznanja ne bi mogli zamisliti.
sudo poweroff
Azrael ::
Da si pri odprti kodi na boljšem, kot pri zaprti, ko nekaj ne dela by the book, je bosa.
Dolgo čas nisem našel razloga zakaj se disk v BrazilFW routerju noče izklopiti, čeprav je bil hdparm nastavljen by the book. Glupa zadeva hoče 2 particiji na disku, da dela. Kakorkoli že, sedaj gre noter CF disk in BMK za hdparm. En servis manj, ki dela zbrko. Da bom, kdaj upel naj priklopiti 2 tiskalnika ali usposobiti bridge mode, kar vse obljublja, pa sem že obupal. Sploh po tem, ko so jim heknili forum in dobivam sedaj na mail, ki sem ga uporabil za registracijo nanj, lepo količino spama...
NA OOo forumu se isti bugi vlečejo že odkar stvar je, samo nove teme se odpirajo, kjer uporabniki tanajo o težavi, rešitve pa ni in jo pri sedanjem odnosu najbrž nikoli ne bo. Zato je stvar zame samo spimpan Wordpad.
Uporabljam pa Maxthon. seveda z IE, saj je zadeva z Gecko engine s svojo počasnostjo uporabna samo za kake cigu migu FF only strani. Aja še zanimiv linkec za FF loverje.
Dolgo čas nisem našel razloga zakaj se disk v BrazilFW routerju noče izklopiti, čeprav je bil hdparm nastavljen by the book. Glupa zadeva hoče 2 particiji na disku, da dela. Kakorkoli že, sedaj gre noter CF disk in BMK za hdparm. En servis manj, ki dela zbrko. Da bom, kdaj upel naj priklopiti 2 tiskalnika ali usposobiti bridge mode, kar vse obljublja, pa sem že obupal. Sploh po tem, ko so jim heknili forum in dobivam sedaj na mail, ki sem ga uporabil za registracijo nanj, lepo količino spama...
NA OOo forumu se isti bugi vlečejo že odkar stvar je, samo nove teme se odpirajo, kjer uporabniki tanajo o težavi, rešitve pa ni in jo pri sedanjem odnosu najbrž nikoli ne bo. Zato je stvar zame samo spimpan Wordpad.
Uporabljam pa Maxthon. seveda z IE, saj je zadeva z Gecko engine s svojo počasnostjo uporabna samo za kake cigu migu FF only strani. Aja še zanimiv linkec za FF loverje.
Nekoč je bil Slo-tech.
[BISI] ::
MrStein: Ne delaj taksne razlike med odprtokodnimi in zaprtokodnimi projekti. Pri slednjih so namrec povsem enaki problemi (le da vcasih ne ves, kateri hrosci so odprti par let in kateri par mesecev). Obstajajo tudi zaprtokodni projekti, kjer ne mores sploh javiti hroscev (odprta baza hroscev pa ze meji vcasih na znanstveno fantastiko).
OpenOffice.org ne more biti spimpan Wordpad, k vecjemu je lahko spimpan Works Suite (oziroma ne vem, ce je Works Suite res ponujal vse, kar ponuja OpenOffice.org in obratno). Sicer pa sem ze prej zapisal, da je njihov problem organizacijska struktura. In ja, dokler to ne bo urejeno, bodo problemi z OpenOffice.org.
Kul. Maxthon z IE motorckom. Sicer ne vem, kako da te ne moti pocasnost Tridenta, ampak ok. Ne poznam namrec benchmarka, kjer bi bil Trident hitrejsi od kateregakoli brskalnika. Kot sem ze napisal, IE je hiter v izjvajanju ActiveX in pa morda se v zagonu (ker proces pac vedno tece). Firefox je napram njemu obupno pocasen pri zagonu in ima zgolj 3rd party podporo za ActiveX, ki pa je zastarela in nevarna. Na zagonu se je zacelo aktivno delati letosnje leto v okviru projekta Fennec (Firefox za mobilne naprave), ActiveX pa ne bo nikoli vec obujen (niti ga ni Mozilla nikoli kadrovsko podpirala). Sicer sam sebe ne deklariram kot FF loverja, ampak sem Mozilla developer. Lahko si izberes eno trditev iz naveden strani in bom argumentirano odgovoril nanjo (na navedeni strani je namrec veliko nepoznavalskih komentarjev in iskanj teorij zarot).
OpenOffice.org ne more biti spimpan Wordpad, k vecjemu je lahko spimpan Works Suite (oziroma ne vem, ce je Works Suite res ponujal vse, kar ponuja OpenOffice.org in obratno). Sicer pa sem ze prej zapisal, da je njihov problem organizacijska struktura. In ja, dokler to ne bo urejeno, bodo problemi z OpenOffice.org.
Kul. Maxthon z IE motorckom. Sicer ne vem, kako da te ne moti pocasnost Tridenta, ampak ok. Ne poznam namrec benchmarka, kjer bi bil Trident hitrejsi od kateregakoli brskalnika. Kot sem ze napisal, IE je hiter v izjvajanju ActiveX in pa morda se v zagonu (ker proces pac vedno tece). Firefox je napram njemu obupno pocasen pri zagonu in ima zgolj 3rd party podporo za ActiveX, ki pa je zastarela in nevarna. Na zagonu se je zacelo aktivno delati letosnje leto v okviru projekta Fennec (Firefox za mobilne naprave), ActiveX pa ne bo nikoli vec obujen (niti ga ni Mozilla nikoli kadrovsko podpirala). Sicer sam sebe ne deklariram kot FF loverja, ampak sem Mozilla developer. Lahko si izberes eno trditev iz naveden strani in bom argumentirano odgovoril nanjo (na navedeni strani je namrec veliko nepoznavalskih komentarjev in iskanj teorij zarot).
And then I saw her face... Mozilla Firefox
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Mozilla čedalje odvisnejša od Googla (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Rezultati | 32201 (27535) | mtosev |
| » | Mozilla je na razpotjuOddelek: Novice / Android | 4132 (2582) | D3xt3r |
| » | Firefox se pridružuje zahtevi Evropske komisije (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Novice / Brskalniki | 14860 (12019) | gzibret |
| » | Mozilla: Chrome nam zapleta življenjeOddelek: Novice / Brskalniki | 7647 (4137) | mjk |
| » | Mozilla odvisna od Googla? (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Brskalniki | 10471 (8038) | poweroff |