New Scientist - V tekoči številki New Scientist obuja spomine na sedem najboljših znanstvenih potegavščin, ki so jim bralci nasedli. Leta 1912 je amaterski paleontolog Charles Dawson objavil, da je v gramozni jami v Piltdownu v Sussexu odkril lobanjo in čeljustnico polčloveka-polopice, ki naj bi bil manjkajoči evolucijski člen. Potegavščina je zdržala 40 let.
Leta 1869 so v Cardiffu v ZDA "našli" okamenelega velikana, ki naj bi bil visok dobre tri metre. Še v osemnajstem stoletju, leta 1725, so kolegi speljali na limanice Johanna Beringerja in mu nastavili cel kup fosilov, ki so ga tako prevzeli, da je o njih celo napisal knjigo, preden je ugotovil ukano. Modernejši trik si je leta 1996 privoščil Alan Sokal, ki je poslal Social Textu članek v znanstveni latovščini, v kateri je utemeljeval, da je kvantna gravitacija socialni in lingvistični konstrukt. Članek so objavili.
Verjetno najbolj slavna je BBC-jeva zgodba o špagetih iz leta 1957, ki da rastejo na švicarskih drevesih. Prvoaprilska šala je obnorela Britance, ki so množično telefonirali za natančnejša navodila.
Leta 1783 je nizozemski kirurg Foersch trdil, da obstaja na Javi tako strupeno drevo, da pobije vse v okolici 24 km. V zgodbi je ščepec resnice, saj je drevo Upas res strupeno, iz njegovega mlečka pa pridobivajo strup za puščice.
Leta 1783 je nizozemski kirurg Foersch trdil, da obstaja na Javi tako strupeno drevo, da pobije vse v okolici 24 km. V zgodbi je ščepec resnice, saj je drevo Upas res strupeno, iz njegovega mlečka pa pridobivajo strup za puščice.
Torej je govoril resnico. (Vkolikor imamo lok in lokostrelca, ki sta zmožna zadeti tarčo na 24 km, in toliko puščic (s smrtonosno količino strupa), kolikor je živih bitij v tem radiju.)
Ko so v Vipavski dolini arheologi nekaj izkopavali, so jim ponoči tam, kjer bodo naslednji dan kopali, zakopali eno zračnico za kolo in potem vse skupaj lepo nazaj zasuli in zabili, da se ni nič videlo, da je kdo kaj tam kopal.
No, ko so končno odkopali tisto zračniso, so gledali kot ene mone tja. Članka sicer niso objavili, je pa ostal eden vzdevek, in sicer tistega, ki je buljil v zračnico in je prvi rekel "to je guma", še danes kličejo guma.
Bolj zanimivo bo vedeti kdaj bodo na ta seznam, vsekakor zelo visoko, če ne kar na absulutno prvo mesto postavil Global Warming. Zaenkrat avtorjem GW še kar uspeva, čeprav so stvaritev morali preimenovali v Climate Change, da vic ni propadel.
No, seveda, samo ti kvazi vojaški sniperji tega ne vedo, zato pa streljajo max na 2-3km s svojimi puškami.
take bi pa rad videl. Ponavadi se strelja na cilje do 400m, skupina štirih strelja lahko tudi do 600, skupina 8 p do 800m. vse ka je nad 800m pa da točno zadaneš potrebuješ obilo znanja in merilca z super znanjem, ki ti vse podatke zna povedat tako da nastaviš orožje za tak strel. Pa še vedno se tako strelja do 1.6km, kar je pa nad tem, je pa samo sreča in nič več.
No, seveda, samo ti kvazi vojaški sniperji tega ne vedo, zato pa streljajo max na 2-3km s svojimi puškami.
take bi pa rad videl. Ponavadi se strelja na cilje do 400m, skupina štirih strelja lahko tudi do 600, skupina 8 p do 800m. vse ka je nad 800m pa da točno zadaneš potrebuješ obilo znanja in merilca z super znanjem, ki ti vse podatke zna povedat tako da nastaviš orožje za tak strel. Pa še vedno se tako strelja do 1.6km, kar je pa nad tem, je pa samo sreča in nič več.
Z dovolj dobro pusko imas maximum range 2km, 1.5km pa ze brez problemov. Zadeti na tako razdaljo je seveda tezko ampak dalec od tega, da bi bilo nemogoce.
Gunnery Sergeant Carlos Hathcock (Vietnam war) held the record of longest confirmed kill at a distance of 2,250m (made with a scoped M2 Browning machine gun) for 35 years until 2002.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Verjetno je nebivedu bolj ciljal na to, da tarčo pri streljanju dejansko zadaneš (vsaj eden od strelcev). Glede na podatke bi rekel, da so to nekakšna vojaška priporočila.
Why can't a programmer tell the difference between Halloween and Christmas?
Because OCT31 = DEC25
Z dovolj dobro pusko imas maximum range 2km, 1.5km pa ze brez problemov. Zadeti na tako razdaljo je seveda tezko ampak dalec od tega, da bi bilo nemogoce.
Poldi, M2 je strojnica. :> M82 je ze boljsi primer. Se boljsi primer bi bil recimo CheyTac Intervention, ki ima effective range 2000+ metrov. Puska je tudi repetirka, zato da se nekaj vec moci spravis iz nje.
Verjetno je nebivedu bolj ciljal na to, da tarčo pri streljanju dejansko zadaneš (vsaj eden od strelcev). Glede na podatke bi rekel, da so to nekakšna vojaška priporočila.
Točno tako. Sej so posamezni primeri ko z navadnimi snajperji zadanejo tarčo tudi dlje, vendar so osamljeni. Poleg tega zaradi majhnosti zrna vpliva že majhen vetrič na spremembo smeri, tako da so ti primeri ob resnično idealnih pogojih.
Kar se pa tiče "ročnih topov" (vse kar je več od 12,56mm v premeru kugle) je pa že drugačno orožje in ni namenjeno, da bo tako orožje imel posamezen snajperist na nivoju voda, ampak je to že delo za strelca in namerilca, ki vedno delata v paru in ponavadi so ti iz posebnih ali specialnih enot in delata sama na sovražnem področju, tega orožja pa se v urbanih naseljih ne uporablja - države v vojni izključene - tam se itak uporablja vse kar pridepod roko. Ti "ročni topovi" pa so namenjeni za streljanje nad 1500m. Ampak je treba razumet, da se strelivo za ta orožja štejejo bolj pod streliva za veliko ognjeno podporo (razni mitraljezi na oklepnikih, tankih in ostalih vozilih), kot pa za snajpersko municijo. Tudi teža pove svoje.
Za standardne snajperje je maximum 8.6 X 70mm, vse višje so snajperji težkega kalibra, ki pa naj bi jih uporabljali samo v vojnem stanju. Že 8.6X70 odtrga kak ud, kar je pa višje pa žrtev dobesedno zmrcvari.
Mtosev - bila je radijska uprisoritev drame H.G.Wells - War of the worlds, dogajalo pa se je leta 1938 (drama je starejšega datuma, nekje iz konca 19. stoletja - tako iz glave).
