Reuters - Ne, niso naredili novega Bugattija in niti nove formule. V Siemensu so hitrostni rekord podrli kar z optičnim kablom. Dosežena hitrost je bila 107 Gb/s (13,375GB/s). Podatke so pošiljali preko 161 km dolgega optičnega vlakna. Siemensu je to uspelo samo z enim vlaknom, kar pomeni, da ni treba razdeliti signala na več vlaken (prihranek na času in predvsem na ceni). Siemens je še napisal, da bodo prvi produkti, ki so zasnovani na tem prototipu, na voljo v nekaj letih. Več v izvorni novici.
ja in kje bos dobu takega ponudnika? ce ga bos in bos mel dost dnarja za njega, bos mel tud dost denarja za masino. skratka, čez nekaj let. ne vem zakaj vsi takoj ko se pojavi neka zadeva, ki trenutno se za vse ni mogoca, blebečejo o neuporabnosti.
sej kje pa piše da bi mogla na taki povezavi laufat samo ena mašina? Sej je lahko recimo to do firme pa je gor 2000 računalnikov priklopjenih ki stalno kakšen video dodajajo na internet ali pa ga pošiljajo je taka linija povsem uporabna. Edino kar bi bilo treba naredit je to da bi naredili tako zmogljiv usmerjevalnik da bi vse tole prebavil.
@C_maniak: fora je v tem da ni medija, ki bi lahko podpiral tako hitro pisanje. Kvečjemu če ti pobira v RAM oz. RAM-disk. Pa vprašanje če v prihodnosti bo. Sicer te hitrosti so bolj zanimive za providerje kot za uporabnike.
Saj ni fora v tem da je 100Gb/sek na optiki neka full huda znanost. Pred kratkim smo imeli en projekt, ki smo naredili povezavo med SLO in AUT (več kot 300km dolga optična povezava) z zmogljivostjo 160Gb/sek (več valovnih dolžin). Stvar je v tem da je posamezen čip dela na 107Gb. Ampak če mene vprašate je že podjetje Infinera pred parimi leti nazaj imela tak čip, ki je znala sprocesirati 100Gbit/sek. Edina stvar kar me tukaj najbolj fascinira kako za en k***** so spravili 100Gb/sek na eni valovni dolžini, kajti že pri 40Gb/s je omejitev zaradi fizike vlakna na 40km. Mislim da je ta novica dokaj zavajujoča, sploh nobenih konkretnih podatkov nisem zasledil.
Joj, zakaj sleperi-cisterne po cestah furajo, kaj so neumni ? Saj toliko goriva ne bodo porabili, pa ce gredo iz Turcije v Irsko pa nazaj. Sigurno so neumni.
Matr kaki komentarji. Zapomni si. Prevelike zmogljivosti ne obstajajo, samo premajhne.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
točno to. tle ni noben drug trik kakor več valovnih dolžin po enem optičnem vlaknu. tukaj ni limita optično vlakno ampak kako spravit več valovnih dolžin ki nosijo različne podatke v eno vlakno in na drugi strani te dolžine ločit in razbrat podatke iz vsake valovne dolžine. lahko imaš 12 valivnih dolžin pa vsaka dela "samo" z 10Gbit/s in seštevek je,..
Ce eksplicitno ne odgovorim osebam PNG ali PR,..I dont care about your opinion.
Kot je rekel SPc, tole je za backbone. Kaj nimamo v Sloveniji med nekateri mesti samo 2-5 gigabitne povezave? Pomislite kako bi bilo to hitreje, če bi imli 100 gigabitne. 10/100 megabitni linki v vsakem domu skoraj polno ves čas izkoriščeni bi bili bolj mogoči.
ČČe sem razumel, je bilo rečeno, da so pošiljali 107Gb/s po enem kanalu. Z pomočjo gostega valovno dolžinskega multipleksanja (DWDM) pa je mogoče pošiljati tudi do 132 kanalov po enem kablu. To je mogoče v tretjem oknu (valovna dolžina okoli 1550nm), kjer je mogoče pošiljati 132 različnih valovnih dolžin oz. različnih barv. To je infrardeči spekter svetlobe in ga naše oko ne zazna. Vsak kanal in pasovno širino 1nm oz. 300GHz. To je toliko kakor celoten radijski spekter in še malo zraven . Se pravi po enem kanalu je mogoče pošiljati s takšno hitrostjo. Na tej stopnji torej ni nekakšnih omejitev. Drugo pa je pošiljanje in detekcija. Potrebujemo zelo hitre električne preklopnike, ki modulirajo signal in zelo občutljive detektorje. Prav tu imam občutek, da je bil narejen napredek. Celotno pasovna širina v tretjem oknu je zavidljivih 15 THz. V tem območju je bil v zadnjem času narejen velika napredek saj so izumili optične (erbijeve) ojačevalnike, ki ojačijo svetlobni signal za 30dB brez pretvorbe nazaj v električno domeno. V zadnjem času pa je bil izveden tudi napredek v drugem oknu (okoli 1350nm) v katerem pa je pasovne širine še za 14Thz. Skupaj v obeh oknih je torej skoraj 30THz pasovne širine. Torej prostora je dovolj in prihodnost bo še hitrejša in storitve kot so video visoke ločljivosti na zahtevo niso več daleč.
1 nm je približno 125 GHZ in ne 300 GHz Vidim da dosti stvari znaš napol. A se zavedaš kakšne so fizične omejitve pri optiki? Nelinearnost (vse možne disperzije), ,max omejitve pri moči v vlaknu, optični filtri itd? Ne? Welcome to real life.
dokler bojo to ponudl bojo ze vse televizije svoje programe prek torrenta ponujale pa bo glih cajt da spet nekdo podre rekord ker bomo ze izcuzal svetovne zmogljivosti :) na plus strani...se en razlog manj da ameriske budale probavajo net neutrality zagovarjat.Ocitno bomo mel se dost bandwitha za vse se kr neki cajta. ene te rekorde je clo arnes podiru nek let nazaj a ne?
ja drugač se pa tale problem z zapisovanjem velikih količin podatkov rešuje z SCSII RAID polji tko da to ni problem za serverje, kokr pa vem je toshiba po mnogorodovnm vlaknu prenesla 2,56Tb ni pa podatka kakšna je bila dolžina vlakna
shock se mi zdi da sem slišal o podobnih stvareh pobrskaj malo po nlo na eth. in so omenjali podobne zadeve kako z nelinerano optiko ohranit koherentnost zarka da gre v opticni vodnik.
to kok je maksimalna hitrost in to po enm vlaknu je odvisn od slablenja itd vrste vlakna, načeloma obstaja ena formula, ki je teoretičn približk maksimalne kapacitete prenosnega kanala, se ne spomnm kko se tej formuli reče oz. kdo je avtor, ....bo kdo drug povedu :)
ja drugač se pa tale problem z zapisovanjem velikih količin podatkov rešuje z SCSII RAID polji tko da to ni problem za serverje, kokr pa vem je toshiba po mnogorodovnm vlaknu prenesla 2,56Tb ni pa podatka kakšna je bila dolžina vlakna
Yeahh, sure. ..
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Se opravičujem za napako. Sem iz glave potegnil podatek, ki sem ga čul na predavanju lani. Škoda da sem toliko spal. V bistvu je pasovna širina 1nm pri 1550nm enaka 124869.9Ghz. Tu je stran ki ti vse preračuna Link. Poznam pa tudi fizične omejitve, ampak kot pravim je na tem področju resnično velik napredek. Bom pa lahko bolj filozofiral ko naredim izpit, ki je najtežji na mojem študiju. Aja pa še kako se to izračuna. Najprej izračunaš frekvenco pri 1550nm. Formula je: f1=c/lambda1 = 300000km/s / 1550 nm potem frehvenco pri 1551nm: f2=c/1551nm --> delta f (Pasovna širina)= f1-f2 = okoli 125Ghz.
noraguta: Kaj točno misliš da z nelinearno optiko ohranjaš koherentnost žarka?
No da se vrnemo nazaj k temi. Še vedno mi ni jasno kaj je hotla ta novica povedat. Toliko so bili skopi z informaciami, da ta novica nima nekega smisla. Jaz ne vidim nekega hudega rekorda tukaj.
Tu so dosegli rekord v pasovni širini na enem vlaknu, ne? INker je tema ravno o takšnih stvareh, še moje firbčno vprašanje: a sta pasovna širina in ping povezana? Kolker jaz stvar razumem nista direktno povezana, si pa nekako sledita. Ča imaš večji prenos imaš manjši ping.
Ping preveri v prvi vrsti hitrost prenosa paketov od točke a do točke b in nazaj. Se pravi če sta dva računalnika povezana z optiko bo med njima ping mali, ker bodo paketki zelo hitro potovali.
Ce das pinge not u opticni kabl, pol gre itak vse bolj hitr ker je to svetloba, za svetlobo pa itak vemo, da je najhitrejsa, razn enterprajs je hitrejs sam to zato k ma WARP!
če sem pri senzorskih sistemih dovolj dobro poslušal potem si znam predstavljat, da je ping pri optičnih kablih odvisen od tega kako razrpršeno svetimo v njega. če pride žarek v kabel na robu popolnega odboja, ima svetloba dosti daljšo pot za opravit. odvisno od tega kako je sestavljeno optično vlakno, pa je lahko ta čas glede na razpršenost neodvisen.
CaqKa: To kar si napisal je delno res. To velja samo za mnogorodovna optična vlakna, kjer se širi več rodov (Zaradi odbojev itd). Za enorodovna optična vlakno pa to kar si ti napisal ni res. Kajti v enerodovnem vlaknu se "valovne fronte" prisilno sklenejo skupaj in ne ustvarjajo več rodov. Tako da pri enorodovnih vlaknah ni kakšnega žarka ki je prepotoval daljšo pot kot drugi žarek. No pol so tukaj drugi faktorji polarizacijska disperzija, ki pa je glavni problem v optičnih vlaknah (40G in več), ki se ga ne da skompenzirat, kromatska disperzija (ta se da skompenzirat), in šum ki ga optični ojačevalnik doda ob vsakem ojačanju signala. Aja da malo še pripomnim glede tistega kar si ti mislil (da določeni žarki prepotujejo dalšo pot), to se je dogajalo ko so delali optična vlakna s stopničastim lomnim likom, zdaj vsa ta mnogorodovna vlakna imajo gradientni lomni lik. To zato ker tisti žarki ki ne grejo po "sredini" ampak vjugata gor in dol, grejo večino časa ob lomnem liku, ki je manjša kot v sredini: Ker manjši lomni lik pomeni višja hitrost svetlobe v vlaknu, pomeni da tista žarka ki vijugata gor in dol dohitita tiste žarki ki potujejo po sredini. No samo še to mnogorodovna optična vlakna se ponavadi rabi za lokalno mrežo (do 100 m). KONEC UČNE URE.
shock, nevem če rodovnost vpliva na ping oziroma odzivni čas. (sploh ko daš vse skupaj v vlakno gradientnega lomnega količnika)
glede stopničnega lomnega količnika in gradientnega sem pa točno to mislil z 'kako razrpršeno svetimo v njega', samo ne znam tega tako dobro napisat. hvala za razlago.