» »

Prvi prototip laserskega televizorja

Prvi prototip laserskega televizorja

Slo-Tech - Avstralsko podjetje Arasor International je z ameriškim partnerjem Novalux-om v Sydneyu 10. oktobra predstavilo prvi primerek Laser TV-ja, ki je bil izdelan pri Mitsubishi-ju in bi naj predstavljal novo generacijo televizorjev z nizko ceno in kvalitetno sliko.

Nov način prikazovanja temelji na laserskih žarkih rdeče, zelene in modre barve, ki so projicirani na zaslon velikosti 40 in več palcev. Podjetji poročata, da je naprava zmožna prikazati večji del barvnega spektra, je lažja, cenejša in troši manj elektrike kot današnji LCD-ji in plazma TV-ji.

Samsung in Mitsubishi bi naj začela množično proizvodnjo ob koncu leta 2007.

Oglejte si še:

59 komentarjev

«
1
2

Puzo ::

Uf to bo pa bombastična zadevica :P

Jumping Jack ::

Laser? A bo to nekaj podobnega kot CRT?

st00rm ::

pa še sposoben je prikazati 90% barv, ki jih lahko človeško oko zazna (LCD in plazme med 30 in 35%) VEČ
God must love stupid people because he made so many of them.

Gundolf ::

Sliši se pravljično. Samo a se da kje kaj več o tej tehnologiji izvedet?

Dami ::

A ni očem škodljivo gledat v laser? >:D
Don't worry about me. The bleeding is just the begining of a healing process.

Eru ::

Ni. Razen če je premočen...

Quikee ::

Kje pa piše, da boš gledal v laser? Kolko razumem, bo to bolj podobno projektorju.

Roadkill ::

Pomojem bo boljpodobno CRTju ;)
Ü

MrStein ::

Projiciral bo odznotraj na zaslon kot CRT :P
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: MrStein ()

edge540 ::

Hi-tech katodna cev8-)

Matthew ::

Samo potem najbrž ne bodo mogli bit tko tanki kot LCDji in plasme.

Gundolf ::

Očitno to ni katodna cev, če je tako tanek in lahek zaslon. Z malo googlanja sem našel nek prispevek o LCRT (Laser CRT) ampak o tej tehnologiji (ki je očitno drugačna) pa prav nič. Aja keyword tule je optoelektronika.

glinik ::

Jaz tudi mislim, da ne bodo tako tanki. No če bodo vsaj za 50% manjši zadnji deli monitrjev oz. TVjev, je to že odlično.

Lp
Če bi faušija gorela, cela Slovenija bi gorela :)))

Je vredno razmisleka ...

Jaka83 ::

Laser v nasprotju s katodo ne rabi tako dolge cevi za elektrone, tko da je komot tolk debel/tanek kot plazma ali LCD. V tem je pomoje ključna razlika od navadne katode. Mi je pa zelo zanimivo kako trdijo da bo stvar cenejša in boljša. Right, like that ever happened. Kar spomnimo se kako so govoril za LCDje in za plazme kolk bojo cenejš, pol smo pa dobil pol miljonske TVje in vse tam do trikratnih direktorskih plač vredne plazme. Zdej se je mogoče mal pocenil, sam pše vseeno je drago ko pes in zdej nam bodo prodajal laserske TVje po ugodnih cenah - malo morgen. Še vsaka novost je bila dobro zasoljena (cenovno namreč).

bozjak ::

pomoje so s "cenejša tehnologija" mislili cenejša za izdelavo/proizvodno torej cenejša za proizvajalca... Tudi sam močno dvomim da bi/bo/je bla zadeva cenejša za potrošnika...

Lp
http://upor.blogec.si
http://bozjak.deviantart.com

pipy ::

Hm mislim da je tukaj govora o S.E.D. in carbon nanotube no vsaj nekak tak piše o tem tukaj.
pipyemall

pizdindim ::

Pri novostih je treba povrniti stroške razvoja. Zato so tako drage. Ko imajo povrnjene stroške, se cene počasi začnejo zniževati. Zakaj tako zelo počasi pa ne vem. Najbrž se navadijo na visoke cene.

matjash ::

Mitshubishi naj bi predstavil prvi primerek (52 inčni) že 3. Aprila 2006 v kaliforniji (Huntington Beach). Celo NY Times so pisale o tem. A ve kdo kaj je blo iz tega?

NY Times - Članek
... bolje pozno kot nikoli.

CWIZO ::

Bodo HD podperal?
hancic.info
I can't uninstall it, there seems to be some kind of "Uninstall Shield"...

Hux ::

normalno da bojo. Nima smilsa razviti ce ne podpira HD danes vec.

Cokolesnik ::

Citirano iz Financ:

Prednosti laserskih pred LCD [+] in plazma [+] televizorji

* So dvakrat cenejši
* So zelo tanki
* Porabijo do 75% manj energije
* So do dvakrat lažji
* Imajo širši spekter barv, kar omogoča prikaz dvakrat več barv. Laserske televizije bodo lahko prikazale 90% barv, ki jih zazna človeško oko. LCD in plazma zmoreta le 50%.
* Lahko so zelo majhne ali velike, zato je pričakovati laserske ekrane tudi v mobilnih napravah
* V mobilnih napravah lahko laserski prikazovalnik na steno projicira sliko z enako kvaliteto
* Vseh 50.000 ur življenjske dobe (podobno kot LCD in plazma televizorji, ki zmorejo okoli 60.000 ur) prikazuje popolno sliko, zato kasnejše nastavljanje slike ni potrebno, kot pri LCD in plazma televizorjih.
Uporabniki naj pred pisanjem sporočil uporabljajo iskalnik www.google.com.
Čokolešnik ne vsebuje nobenih aditivov, konzervansov ali umetnih barvil.

Puzo ::

Bomo vidli nasploh tole "dvakrat cenejši"... same prazne obljube so jih, kot dandanes županov :\ :)

po eni strani pa... pustimo se presenetit..

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Puzo ()

LapD ::

So te župani kdaj presenetli? >:D

Puzo ::

V bistvu ŠE ne :P :P
ASUS M2N-e | AMD Athlon 64 X2 6000+ Dual-Core
Crucial Ballistix DDR2-1000 | nVidia 8800GTS

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Puzo ()

bMozart ::

Brezveze! Kaj vse so govorl za OLED zaslone. Bomo dočakal ja, mejbi čez 5 do 10 let. Še prej pa morajo prodati čisto vse lcdje, plazme in crtje.
I NEED The Point of View Gun effectible on girls too! And then...

Thomas ::

> Še prej pa morajo prodati čisto vse lcdje, plazme in crtje.

Po tvoji logiki še vse ČB TVje tudi?

Popularna, ampak slaba teorija o tem, kako deluje trg.

Če pride nekdo jutri z dobrimi in poceni laserskimi TV, bodo vse plazme ostale v skladišču. Razen, kar jih bodo pokupili razni nostalgiki in kronični starokopitneži.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

kronik ::

Kaj pa glede sevanja? Da nebo zadeva podobna rendgenu, kot CRT monitorji. :D

Hux ::

tak kot je blo ze zgoraj povedano razvojni stroski ceno dvigajo tak da nemores pricakovat TVje po 200Eurov nazacetku.

Mene bi predvsem monitor taki zanimal ker mrtvix pixlov in pocasnosti LCDja ne prinesem.

Jaka83 ::

Hux, kje pa ti živiš oziroma kakšne LCDje kupuješ? Od dveh LCDjev ki sem jih do zdaj imel niti en ni imel mrtvih pixlov in niti en ni bil počasen (Q3 brez problema, mislm da to dost pove).

uporcek ::

Pipi je prašal kaj je to laserska TV? Milkijat pa odgovori nič lažjega kot to in odpujsala sta domov.:D

Pa sej to ni nobene hude umetnosti. Uporabimo RGB laser oz 3 laserje ( rdeč žarek, rumen žarek, moder žarek). Vse te tri vire svetlobe združimo, uporabimo lahko stekleno prizmo. po vsej vrjetnosti bomo potrebovali nek objetiv za ostrenje slike, oz ostrenje žarka. Da pa se nam slika prikaže na neki površini ( po mojem mnenju ste taka televizija lahko uporabi samo na projektorskem načinu oz. da se slika projecira na neko steno ali platno ). Za usmerjanje teh žarkov potrebujemo neka ogledala, ki jih je potrebno ustrezno premikati. Najlažje ta problemček rešimo tako, da imamo nekakšen hitro vrteči koračni motorček, in na njegovi osi pritrjeno nekakšno ogledalo v obliki 6 ali 8 stranske matice. Velikost teh ogledal je pogojena z odklonsko širino žarkov. Hitrost osveževanja same slike je zelo pomembna, saj premajhno soveževanje slike povzroči utripanje slike (kot pri novejših velikih katodnih monitorjih, kateri prikazujejo npr.: 640x480 50HZ ). Ta problem lahko rešimo tako, da povečamo hitrost prikazovanja slike na steni, in ob enem izkoristimo napako človeškega očesa, kater ne zazna zelo hitrih sprememb ( kot pri kinu in filmskem traku, katerega človeško oko ne zazna črnega okvirčka posamezne slike v celotnem filmu ), in tako nekako prilagodimo hitrost osveževanja ali prikazovanja slike tej človeški napaki. :D :D :D :D

Tako nekako naj bi po mojem mišljenju delovala LASERSKA TV oz. LASERSKI VIDEO PROJEKTOR.

:P

Pithlit ::

RGB == Red, Green, Blue.

Še po slovensko - Rdeča, Zelena, Modra.

Spet gobice jemo? Kje si ti rumeno najdu? Mimogrede... tako kot ti razlagaš delujejo nekateri projektorji. Koliko so le-ti veliki (oz. globoki) pa verjetno veš. Ni ravno LCD globina kajne? Ne, verjetno ene res hude "umetnosti" res ni. Ampak tko simpl pa tud ne bo šlo. Bo treba malček bolj kompleksno razmišljat, pa mal manj neumnosti trosit.
Life is as complicated as we make it...

bbf ::

hjah, spet je en mojo idejo povozu.. o tem sem razmišljal že pred leti, nekaj bolj projektorju podobnim, a me je begalo, kako dovolj časa obdržat določeno piko svetlečo. v bistvu, slika bi bla vedno pretemna, vsaj z mojimi experimenti je blo tko.
pa še zrcala so bla problem, hitrost vrtenja je kljub 64tim zrcali na eni osi velika, v rangu novejših hard diskov, če osvežujemo s stdtv frekvenco 16,525 kHz. sicer več kot je zrcal, manjša je hitrost, a so tudi zrcala manjša in težje obvladljiva.
rabiš pa 2 motorja z zrcali, ki sta sinhrona, pa še različne resolucije bi mogl obvladat.. drgač pa nobena visoka znanost, samo nastopil je čas, ko materjali omogočajo take stvari narest komercialno uspešne.
no stvar je očitno izvedljiva, vsaj kar mitsubuishi trdi. prav rad bi videl podrobnejše tehnične rešitve.

Roadkill ::

Meni je pa vsec uporckovo razmisljanje.

Ceprav se mi ze CRT TV zdi neverjeten. Probite si predstavljat... s pol metra streljate elektrone na recimo 800*600 pikic in to 100krat v sekundi. Eno na enkrat.

Fascinantno IMO.
Ü

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Roadkill ()

__luka__ ::

in kolk impresivno se ti zdi naštancat 500 miljonov tranzistorjev na 1cm2 ?
the truth is out there

Pithlit ::

Dejte si pogledat kako DLP projektorji delujejo... pol pa še kolk so globoki. Novica govori o TV-jih ki so _tanjši_ od zdajšnjih LCD in plazma.

Sicer pa... glede na to da so vsi naši posti le špekulacije, je brezpredmetno se o tem preveč pogovarjat.
Life is as complicated as we make it...

BBB ::

Dragi bralec,
če si med tistimi, ki kvasijo neumnosti o cenah, si le preberi moje dolgovezje. Sicer pa, kdo te sploh sili, da bereš..., morda učiteljica slovenščine, jaz ne.

Upam, da ločite storškovno ceno izdelka od tžne. Prva je odvisna od tehnologij izdelave, od surovin, delovnih sredstev, od razvojnih stroškov in vseh drugih stroškov, ki so povezani s poslovanjem podjetja (zajete so tudi plače snažilk, reklamiranje izdelkov itd.). Seveda se vsi ti stroški porazdelijo na posamezen izdelek iz celotne proizvodnje. Predvidevam, da novica navaja nizko ceno za delež stroškovne cene laserskega TV-ja, ki odpade na stroške izdelave.

Tržna cena je cana, ki jo plača kupec. STROŠKOVNA CENA NIMA ZVEZE S TRŽNO CENO. Edino, kar ju veže, je poslovni rezultat podjetja, ki bo izguba, če bodo izdelki prodani po ceni, nižji od stroškovne, in dobiček, če bodo izdelki prodani po ceni, višji od stroškovne. Seveda je v interesu vlagateljev kapitala v podjetje, da jim podjetje prinese dobiček. Najvišji dobiček pa je možno doseči, če se tržno ceno izdelka prilagodi ustrezno razmerju med povpraševanjem in ponudbo takih izdelkov na trgu. Pri tem je potrebno upoštevati tudi ponudbo konkurence. Povpraševanje po izdelku je v prvi vrsti psihološki dejavnik potrošnikov, v drugi pa njihova kupna moč. Sodobna družba močno pali na novosti in že samo, da je stvar nova, vzbudi precej zanimanja - povpraševanja. Dokler se bo pri določenem nivoju ponudbe našlo dovolj ljudi, ki bo pripravljeno izdelek kupiti po ceni, ki jo je proizvajalec/dobavitelj postavil v skladu s pravili trga, tržna cena ne bo kar padla. Šele ko za zadevo zagrabijo tudi konkurenti in zasičijo trg (velika ponudba napram povpraševanju), ponudniki tržne cene izdelkom spustijo, da jih lahko v večji meri prodajo - tržno ceno spustijo, ker je pri praktično nespremenjenem povpraševanju večja ponudba. Neprodani izdelki, ki bi se v primeru previsoko nastavljene tržne cene začeli kopičiti v skladiščih, bi predstavljajli vir velikih izgub (bolje je prodati po nižji ceni kot pa sploh ne prodati!). Seveda pa je, če je konkurenca neznatna, druga možnost tudi znižanje ponudbe - zmanjša se obseg proizvodnje.

Pri vseh teh spremembah tržne cene pa ostaja stroškovna cena teh istih izelkov praktično nespremenjena, če seveda ni bil spremenjen način poslovanja, ki bi znižal stroške (npr. odpust delovne sile, še zlasti, če se želi zmanjšati obseg proizvodnje, ali pa zmanjšanje vlaganja v nadaljnji razvoj - dolgoročno pogubno za podjetje). Če se tržna cena sčasoma niža pri praktično nespremenjeni stroškovni ceni, bo podjetjem upadal nivo dobička. Če tržna cena pade pod stroškovno, podjetje ne dobi pokritega niti toliko, kot je v tekočem poslovanju vložilo - nastane izguba, ki pa je, če gre za dolgoročni trend, pravi trn v peti kapitalistom, ki so vložili svoj kapital v podjetje. Da se reši kapital, kapitalisti pritisnejo na vodsto podjetja - trgu je potrebno ponudi nekaj novega, ki se bo zopet prodajalo po visoki tržni ceni ali pa znižati stroškovno ceno (preseliti proizvodnjo na Kitajsko ipd.), sicer pa je potrebno podjetje zapreti oz. ga po nizki ceni ponuditi drugemu, po možnosti konkurenčnemu podjetju, ki si nabere razne patentne pravice, druge licence in tehnologije.

Ker nisem ekonomist, sem morda kje v razlagi malce kiksnil, vendar nisem daleč od resnice. Upam, da ste dojeli bistvo. Tako kot so lepe bejbe teže dostopne, so s cenovnega vidika teže dostopni trenutno zanimivi izdelki. Lepa bejba ve, če le ni preveč tupa, da si lahko najde kateregakoli tipa in zato od tipa lahko zahteva več, tudi npr. da ima dober avto in hišo. Ponudnik nekega tržno zanimivega izdelka pa ve, da se bo našlo dovolj ljudi, ki bodo pripravljeni zanj odšteti zajeten kupček denarja. In večja kot bo razlika v kupnih močeh med bogatimi in revnimi, tem bolj bodo slednjim cenovno nedosegljive tržne cene izdelkov. No, če je delež bogatih majhen, ponudba izdelkov velika, jih bogati itak vseh ne bodo mogli pokupiti in bo potreben spust tržne cene. Je pa problem v tem, da je trg globalen in ima povprečen državljan neke države večjo kupno moč kot povprečnež druge države. Briga trgovca, če si ne moreš privoščiti izdelka. Dokler jih bo proizvajalec/ponudnik vse prodal po čim višji ceni, se zate ne bo zmenil. Trgovca zanimajo tisti, ki povprašujejo po izdelku in imajo zadostno kupno moč. Če si softvera ne moreš privoščiti, ga mile volje uporabljaj nelegalno - nikomur ne boš naredil škode, le pravno boš označen kot zločinec - ogaba v očeh puritancev.

Kot ste morda opazili, je ekonomija dejansko le igra psihologije. Vse ima vrednost samo zato, ker jo pripisujemo sami. Plačujemo za bencin, ni pa nam potrebno plačevati za zrak, ki ga dihamo - čeprav gre v obeh primerih za naravne dobrine. Vendar je zrak povsod pri roki in težko ti ga bo kdo prodal, če se enostavno zadovoljiš z obstoječim. Za potapljače se pesmica že malce spremeni.

In moje osebno mnenje: ekonomski sistem je posledica človeške duhovne zaostalosti, ki je čedalje bolj kontrastna v primerjavi s hitrim tehnološkim napredkom. Ekonomski sistem še najbolj spominja na primitivno gladiatorstvo, pri čemer se je treba znebiti konkurenta, da se ne bo konkurent tebe. Če bi bili ljudje manj leni, bolj ustvarjalni, manj posesivni in bi delovali v skupno dobrobit, bi bil ta svet veliko veliko lepši. Zakaj konkurirati drug drugemu, zakaj oteževati dostopnost do izdelkov ter storitev? Tak sistem, kot trenutno obstaja je zame bolesten in je pisan na kožo večine - večini se itak zdi ta sistem najboljši možni, sicer bi ga že spremenili. Vem da je za večino vas tak sistem normalen, da bolj ne bi mogel biti, saj vas je večina premalo kritičnih in se stežka rešite okov danega - tak sistem je namreč že obstajal, ko ste prišli na svet in se vam zdi samoumeven.

Upam, da ste vsaj kolikor toliko dojeli, kako se pleše na piščal tržne ekonomije in da o ekonomskem sistemu ne boste imeli neke romantične predstave.

Thomas ::

> STROŠKOVNA CENA NIMA ZVEZE S TRŽNO CENO

Zelo res.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

VolkD ::

BBB, v skoraj vsem se popolnoma strinjam s teboj.

Le tisto o bejbah si malo zgrešil. No ni nujno... In če imaš prav je tvoja lepa le pod pogojem da si bogat
Če torej nisi bogat, ali bognedaj si reve, potem imaš doma eno tako spako, da si res usmiljenja vreden.

Še sreča, da tvoja teorija o bejbah še zdaleč ni tako dobra kot zgornje predavanje o osnovah tržne ekonomije.
Preden zaspiš zapri oči. Preden zapreš oči, ustavi avto.

Legend(SLO) ::

Meni se tudi zdi, da je BBB zadel glede cen. Samo dolgoročno pa pomeni, da bo proti koncu ta tehnologija cenejša, kot je LCD recimo zdej, ker bojo v konkurenčnem boju proizvajalci lahko šli nižje. In ja kapaciteto in vse bojo povečeval dokler se jim bo splačal in to je skor do proizvodne cene oz. ne bojo povečeval kapacitete samo trg se bo pa zasiču, ker si večina ljudi ne kup vsako leto nov televizor itd...

Volk: Sicer je off topic. Sam nauč se razlikvt med lahko pa med tem kaj se dela. Podjetje pač neusmiljeno dela za največji profit v denarju. Ljudje pa pač vidjo/mo (vsaj nekateri) v lajfu še kšno drugo vrednoto kot € in $
krneki

cojss ::

Ti televizorji so projekcijski in delujejo na principu DLP projekcije. Od trenutnih DLP projekcijskih tv-jev se razlikujejo v izvoru svetlobe, ki ni več žarnica ali ledice ampak laser, katerega prednost je zelo ozek svetlobni spekter, ki ga seva. Lahko bi se reklo da je njegova svetloba zelo "natančna", zato tudi boljša reprodikcija barv. In ker za projekcijsko površino ni potrebno steklo, ga bo nadomestila plastika, kar se bo precej poznalo na teže v primerjavi s plazemskimi tv-ji. Prav tako bo zaradi teže potreboval manjše in manj globoko stojalo.

Povezave:
NY Times
DLP - wikipedia
Laser - wikipedia

bMozart ::

Thomas:

Morda bi moral jaz uporabiti namesto besede "čisto vse", ampak večina.

Po tvoji logiki še vse ČB TVje tudi?
So poskrbeli za to v preteklosti.

Popularna, ampak slaba teorija o tem, kako deluje trg.
Enostavna, a dokaj pravilna, zakomplicirano je povedu se ve kdo.

Če pride nekdo jutri z dobrimi in poceni laserskimi TV, bodo vse plazme ostale v skladišču. Razen, kar jih bodo pokupili razni nostalgiki in kronični starokopitneži
Ravno to sem hotu povedat, da bi lahko jutri prišli ven poceni laserki TVji, ampak ne bodo! Vsi veliki proizvajalci bodo najprej počakali da prodajo zalogo, in s tem zaslužili kokr se to le da, pol pa dali to ven. Saj če nebi tako delali bi se vse skup podrlo. Če imajo oni v tovarni 20Ghz procesor ga ne bodo začeli prodajat po normalni ceni, ampak bodo najprej prodajali 6 Ghz, 7Ghz,8..... vse do 20.
Ah naprej se mi pa ne da pisat.
Če se motim me pa skritizirajte kokr se to le da:D
I NEED The Point of View Gun effectible on girls too! And then...

kokos ::

Tvoja teorija drži v primeru, da je proizvajalec nove tehnologije ista firma, ki ima polno skladišče stare tehnologije, ki se jo želi znebit...
V tem primeru se IMHO "Arasor International z ameriškim partnerjem Novalux", ki je predstavil novo tehnologijo, ne sekira prav dosti če imajo pri Panasonicu, Samsungu in še pri kom polno skladišče svojih TVjev.

uporcek ::

No fanbtje vidm da sete se kr mal skregal... no ja mal bom dodov pa popravu vaše komentarje. Kr se tiče plazm je draga proizvodnja in jih počas ukinjajo. Marsi kater proizvajalec jih ne dela več oz jih gotov z novim letom ne bo več izdeloval. Kr se tiče skladišča in zaloge, proizvajalci težijo k tem da nimajo prevelike zaloge, katera je draga za vzdrževanje in ob takem primeru da bi se na hitro pojavila laserska tv bi tako imeli preveč ekonomske škode. Je pa res da takole izkoriščajo in izkoriščajo sploh pri računalnikih namesto da bi prodajali procesor po prestavi 1Ghz jih prodajajo za par MHz naprej Kar se pa nim zlo splača. In s tem služjo na tistih ljudeh ki hočejo vedno najnovejše in naj hitrejše izdelke oz modele......

No zdej pa dost o ekonomiki poslovanja in nevem kaj še!!!!!!!!! zdej mormo govort o tem kako sama taka televizija deluje in ali jo je možno narediti doma!?!?!?!

Jest bi reku da jo je mogoče izdelati doma, seveda bol v tem smislu kot projektor, katerega priključiš na video rekorder ali kam drugam.

No zdej pa vaši komentarji sam ne pre hudi.:D :D :D

nsignific ::

Če bo tehnologija bolano dobra in napredna, potem bodo cene eventuelno padle na ZELO dostopen nivo.

Osebno se mi zdi, da je to izredno malo verjetno, se posebej upostevajoc da plazmam in LCDjem to niti *priblizno* ni uspelo.

"Novo TV" bomo po mojem mnenju se dolgo cakali, v trznem smislu.

BigWhale ::

Obligatory warning:

"Warning, do not look at the laser with the remaining eye!"

;>

BBB ::

offtopic

nsignific:
> Če bo tehnologija bolano dobra in napredna, potem bodo cene eventuelno padle na ZELO dostopen nivo.

Daj si prosim preberi moj prejšnji daljši komentar na temo cen. Tvoje pojmovanje ekonomije je res romantično, kot sanjarjenje viteza o lepi mladenki. V tržni ekonomiji zaradi psiholoških dejavnikov vladajo statistično gledano določene zakonitosti, ki se jim podrejajo tako bolano dobre ter napredne tehnologije kot tudi storitve, ki jih ponujajo kurbice.

edit - odstranil del posta, ki se nanaša na izbrisan post.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gzibret ()

cojss ::

Moje mnenje je, da laserska tv ne prinaša nekih praktičnih sprememb ampak bolj nekaj v smislu prehoda iz optičnih mišk na laserske. Poleg tega da se "lasersko" dobro sliši seveda prinese tudi par prednosti, ki so v primerjavi s plazmami vsekakor dobrodošle saj so le te zelo "nerodne", recimo veliki pixli, teža zaradi stekla, poraba energije,... Kar se tiče prihodnosti bi jaz stavil na FED ali SED tv-je, ki naj bi ponujali skoraj poljubno ločljivost - velikost enega pixla ranga 10um in delovanje na principu CRT s to razliko, da ima vsak pixel svoj vir elektronov.

uporcek ::

Evo tukej je moja ideja al mišljenje delovanje laserske TV oglejte si slikco



P.S. a katerega to spominja na laserske efekte?


No zdej pa vaši komentarji sam ne pre hudi.:D :D :D

Gundolf ::

Ja uporacek, laserski projektor. Samo težava je da rabiš tri enako močne laserje različnih barv in pa velike in hitro se vrteče mehanske dele. Morda bi bilo lažje začeti s takim enobarvnim projektorjem.

Tale laserski TV pa na srečo ni po tem principu. Kot je že bilo rečeno uporablja DLP.
«
1
2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

IFA 2019

Oddelek: Zvok in slika
212109 (1443) andrej69
»

Laser TV kmalu v prodaji

Oddelek: Zvok in slika
103411 (2152) Furbo
»

tehnologije prikazovalnikov

Oddelek: Šola
71034 (889) fireice
»

kuugla agejn..

Oddelek: Izdelava spletišč
161382 (924) kuugla
»

ThePirateBay se je vrnil

Oddelek: Novice / Varnost
328402 (6931) Tilen

Več podobnih tem