» »

SpaceShipOne drugič na robu vesolja

SpaceShipOne drugič na robu vesolja

Slo-Tech - Zgodilo se je danes nekaj minut pred četrto popoldne po našem času. Raketnemu letalu SpaceShipOne podjetja Scaled Composites je drugič v petih dneh uspel polet nad 100 kilometri višine, kar je priznana meja vesolja, za kar je razpisana nagrada kar desetih milijonov dolarjev. Če bodo ugotovili, da je bilo vse po pravilih, bo le-ta tudi podeljena.

Namen tega je bil vzpodbuditi začetek "poceni" vesoljskega turizma, za kar se resno zanimajo pri, na primer, British Airlines, in sicer že čez nekaj let.

Očitno zadovoljni z doseženim zdaj že razmišljajo o uvedbi drugih nagrad za vsakoletna sorodna tekmovanja, morda tudi za doseganje ISS, ki se ji po odpovedi generatorja kisika vse bolj slabo piše.

http://www.cnn.com/2004/TECH/space/10/04/spaceshipone.attempt.cnn/index.html
http://www.newscientist.com/news/news.jsp?id=ns99996487

32 komentarjev

dr.J ::

Ma tisto o poletih na ISS je na mojem zelniku zraslo :D (čeprav ne bi škodilo).

ivanuscha ::

Men se zdi, da bi blo bols rect na robu atmosfere. ;)

Matev ::

a na 100km že nastopi breztežnost ?

windhunter ::

Navidezna brezteznost ni odvisna od razdalje od planeta. Brezteznost obcutimo takrat, ko se gibljemo s pospeskom g proti planetu. Torej, ce bi padel z liftom iz zgornjega nadstropja stolpnice, bi bil v brezteznem stanju. Tako brezteznosti ni tudi tam kjer se nahaja ISS, vendar jo obcutimo zato, ker le ta stalno pada proti zemlji. Na zemljo pa nikoli ne pade, ker se pomika z dovolj veliko hitrostjo naprej. To tudi razlozi, zakaj nekateri astronavti med delom v vesolju (izven vesoljske postaje) obcutijo kot da bi nenehno padali proti zemlji.

Seveda, če se dovolj oddaljiš od vseh planetov, gravitacija upade in tudi dejanjski g se pribliza ničli. V tem primeru bi imeli absolutno brezteznost.
There are 10 types of people in this world,
those that understand binary, and those that don't.

Tr0n ::

Kot zgleda je John Carmack s svojim Armadillo Aerospace izgubil bitko. :)

BigWhale ::

Jaz sem pa imel obcutek, da absolutna brezteznost v tem vesolju ne obstaja. Sicer nek precej dober priblizek lahko dosezes... :)

A sem se motil?

windhunter ::

točno tako, g vedno obstaja, ne glede na to koliko stran se odmaknes.

Vendar bi teoreticno lahko bil g v nekih tockah ter trenutkih vesolja enak 0, saj bi se odstel z vplivi drugih planetov / galaksij, vendar to je ze teoretiziranje :D .
There are 10 types of people in this world,
those that understand binary, and those that don't.

atasmrk ::

tam, v medgalaksijskem prostoru mislim, da j g zelo blizu 0. Pa tudi v medzveznem. Je ze kdo poskusal zracunat, koliksen bi bil g dve svetlobni leti stran od zemlje (na pol poti med zemljo in dvojcicama centauri)?

Thomas ::

Si se motil BW?

Tega trenutno nihče ne ve.

Sicer v takoimenovanih Lagrangeovih točkah je skoraj brez gravitacijskega pospeška - vsi, od vseh teles se tam anulirajo - vendar če boljš pogledaš, L točke niso pri miru ...

Vprašanje, če je kakšnih 8 kubičnih Plankovih razdalij kje, kjer vsaj en Planckov čas ni nobenega gravitona.

IMO sigurno, ker morajo IMO biti precej večji, samo ne vem, če potem sploh tista kockica obstaja. Magari 1000000000 kubičnih Plankovih lahko IMO manjka.

Ampak tale IMO je samo moj IMHojčk.

V orbiti okoli Zemlje (recimo 300 km visoko), pa je breztežnost samo, ker centrifugalna sila ravno nevtralizira gravitacijo. Če bi se povzpel na 300 km visok stolp, bi bil lažji za precej manj kot 1%.

Thomas ::

> Je ze kdo poskusal zracunat, koliksen bi bil g dve svetlobni leti stran od zemlje

Ej, malenkost - OŠ snov. 2*10^16 metrov namesto standardnih 6*10^6 metrov je 3 milijardokrat dlje. Pomeni težni pospešek je 10^19 krat manjši.

minmax ::

thomas zdaj si pa eno kraljevsko mim bixnu.. na pol poti boš moral upoštevat še maso centaurijev... pa računal si težni pospešek zemlje, ... ko pa bo vendar sonce večino prispeval...

Ziga Dolhar ::

In kakšna je [praktična] razlika med "čisto breztežnostjo" in tako, kjer vseeno občutiš nek g?
https://dolhar.si/

Thomas ::

Jasno, da se šteje Zemlja in njen težni pospešek, ne bodi hecen Minimax!

windhunter ::

joj thomas, pa sej ne mores racunati nekih fiktivnih pospeskov v nekem fiktivnem vesolju. Upostevati moras pac maso vseh teles, potem pa, kot ti je najbrz jasno dobis precej bolj kompleksen sistem enačb. Da ne omenjam, da se telesa ves cas premikajo.... :)) :)) :))
There are 10 types of people in this world,
those that understand binary, and those that don't.

Thomas ::

> In kakšna je [praktična] razlika med "čisto breztežnostjo" in tako, kjer vseeno občutiš nek g?

Princip je, da razlike ni! Princip Splošne teorije Relativnosti, kateri sliši na ime ekvivalenčnost inercialne in gravitacijske mase.

windhunter ::

hm cista brezteznost pomeni (g=0), da ce se postavis v sredino prostora, da bos tam ostal....

mikro brezteznost (g je priblizno enak 0) pa je taka da te po nekem dolocenemu casu zacne vleci proti eni steni....


Samo da smo si na jasnem, s krozenjem okoli zemlje lahko dosezes brezteznost tako da z dovolj veliko hitrostjo krozis okrog (radialni pospesek je enak teznostnem pospesku) .

Vendar kot veste je tocno doloceno hitrost skoraj nemogoce zadeti, tako da imamo dostikrat neko mikro brezteznost (vendar je dovolj dober priblizek cisti brezteznosti...).
There are 10 types of people in this world,
those that understand binary, and those that don't.

Thomas ::

> joj thomas, pa sej ne mores racunati nekih fiktivnih pospeskov v nekem fiktivnem vesolju.

Aja. A tko. Kaj pa potem sploh lahko zračunaš? Vedno moraš "upoštevati vse"? Kdaj se ti bo skuhala juha? Upoštevaš možni štraj elektrikarjev?

Thomas ::

> hm cista brezteznost pomeni (g=0), da ce se postavis v sredino prostora, da bos tam ostal....

Ulala! Imaš torej določeno mesto in tudi gibalno količino? Bravo, pravkar si prekršil Heisenberga.

windhunter ::

hahaha, ne, sej ne bom trdil, da tocno vem med katerimi nebesnimi telesi racunamo pospeske, vendar je jasno da moramo upostevati tudi vplive drugih ne le zemlje in nevem cesa se, saj te vplivi sigurno niso zanemarljivi.


Jasno da si izberes tak model, da z natančnostjo zadostuje tvojim potrebam, ter da ni preveč kompleksen in s tem posledično drazji.
There are 10 types of people in this world,
those that understand binary, and those that don't.

Thomas ::

Vprašanje je bilo:

> Je ze kdo poskusal zracunat, koliksen bi bil g dve svetlobni leti stran od zemlje

Mišljena je Zemlja. Druga nebesna telesa se tukaj zanemarijo, sicer bi morali vedet tudi v katero smer od Zemlje. Mimo Sonca, skozi Jupiter, kje je takrat Saturn ...


Picajzlnov ...:|

Matev ::

čakte no
breztežnost ko se suščaš v prostem padu je nekaj

a kdo ve - na kateri višini nastopi tista druga breztežnost
ko začneš v neskončnem loku padati proti zemlji in hkrati držiš razdaljo od nje zaradi velike hitrosti padanja in ukrivljenosti zemlje in ne padeš na zemljo ali nekaj takega

dr.J ::

Matev: fizika srednja šola.

približno 8 km/s brzine moraš imeti, pa gre

minmax ::

thomas, originalno vprasanje atasmrka je bilo:
"Je ze kdo poskusal zracunat, koliksen bi bil g dve svetlobni leti stran od zemlje (na pol poti med zemljo in dvojcicama centauri)?"

Torej je tocno povedal kje ga zanima tezni pospesek. ... definitivno ne v nekem fiktivnem vesolju, v katerem je edini objekt zemlja.

Matev ::

in koliko je je višina kjer nastopi breztežnost ob seveda veliki hitrosti gibanja

zanima me višina - oddaljenost od zemlje
če kod ve naj pove - ne pa pametovat o srednji šoli

Thomas ::

Minimax,

Koliko je na pol poti do Alfe Centavri je odvisno od (letnega) časa. Na kateri strani Sonca smo, pa kje so drugi planeti, kar je odvisno še od letnih časov vseh tistih planetov.

Če razumeš vprašanje tako neumno dobesedno kot ti.




Kje je 0? Ja nikjer ni nula. V tem Vesolju že ne. Pada s kvadratom razdalje proti neznatnim vrednostim. Še 10 milijard svetlobnih let daleč je precej Plankovih razdalij na kvadratni Plankov čas.

NoOrdinary ::

Thomas kokrkol obrnes si mem usekal. Lahko bi vzel maso sonca oz ce bi se su picajzla maso vsega sranja v soncnem sistemu, razlika ne bi bla ne vem kaj.
Samo tko ko si pa ti vzel zemljo je pa ko bi racunal crahs teste za avto in bi namest avta vzel samo maso sedeža, sej rit maš samo na sedežu al kako.
btw a ko se ti usedeš na stol in si točno na stolu s tem kršiš pravilo nedoločnosti? al se gres samo uber picajzla tm kjer ni treba?

Thomas ::

> Lahko bi vzel maso sonca oz ce bi se su picajzla maso vsega sranja v soncnem sistemu, razlika ne bi bla ne vem kaj.

Razlika bi bila 333000 kratna. Če bi upošteval maso celega Osončja, ne samo Zemlje.

Potem bi pa moral še odšteti vpliv mase vseh Alfa, Beta in Gama Centauri. Najmanj.

Kdo je usekal mim? :\

atasmrk ::

Kolk sm zadovoln, k vidm da se kregate za oslovo senco. Thomas, mislil sem nase vesolje in ne samo zemlje in tistih dveh zvezd. Jasno, da datum vpliva na oddaljenost od Alf, ampak razlika 6 mio km ( Vir) je pri razdalji 37843200 mio km (kolikor jih je do tistih dveh zvezd (privzeto, da so oddaljene 4 svetlobna leta)) zanemarljva. Jasno ne mores upostavati vsega. Zato pa lahko poenostavis in vzames maso osoncja in celo osoncje gledas kot tocko. In isto naredis se na drugi strani (samo ne vem, ali so nasli kak planet tam okoli, tako da klele pac nekoliko spekuliras). Pac poenostavljas, kjer se le da. Kot je rekel Bojan Orel: "Kdo pa ve, koliko tehtajo asteroidi v tistem pasu in koliko jih je." Nam se gre le za nek priblizen rezultat, ki bi nam dal neko sliko, ne pa tocnega rezultata, ki ga se na nasi nebi nucali. Kaj pa Voyagerja zdej zanima, keri zvezdi se priblizuje.

NoOrdinary ::

> Lahko bi vzel maso sonca oz ce bi se su picajzla maso vsega sranja v soncnem sistemu, razlika ne bi bla ne vem kaj.

masa sonca prod masi celga osoncja? zgleda da ti zraven fizke tud slovnca ni ravno popolnoma jasna, pa ni fora da se zdej obesas na to da racunat gravitacijsko silo kr nek ni samo problem dveh teles, samo ti si prvi poenostavu problem na "osnovnošolsko" fizko med zvezdo, oddaljeno 4 svetlobna leta in zemljo, če se že greš take bedarije bi u svoj sistem nekak vzel sonce oz kr sem gor napisal, pa si dokazal da se gres picajzlna, je pa to tud precej off topic, ampak si zgleda tiste sorte clovk k bo su z glavo skoz zid samo zato ker ne bo priznal da je morda zgresu vrata, pa se lahko vsaj mi mal zabavamo kle med komentarji

Thomas ::

> Jasno, da datum vpliva na oddaljenost od Alf, ampak razlika 6 mio km

Pojma nimaš. Niti ne znaš brati vira. Sorry, but no sorry.

atasmrk ::

Se oproscam. Takoj, ko sem te prebral, Thomas, sem vedel, kaj sem zaj... Torej da se popravim - najvecja razlika v oddaljenosti znasa (isti vir) 304 mio kilometrov. Se vedno pa pravim, da ta razlika ne igra nobene vloge, ker bi v tem primeru veliko vec vplival Jupier. Ali pa Saturn

Thomas ::

Čisto nič ne štekaš, smrk.

Najprej - letno nihanje okoli 300 milijonov kilometrov je dosti manjše od relativne hitrosti Proxime glede na naše Osončje.

Drugič. Razlika če so med Zemljo in Proximo Sonce in kateri drugi planeti Osončja ali če niso, je tudi daleč večja od toliko večje ali manjše razdalje.



Vsaj to bi lahko vedel, preden začneš komplicirati s "saj so še druga telesa v Vesolju". Jasno da so, ampak preden jih upoštevaš, doumi vsaj za dve telesi, kako to gre.

Se izvoliš oddaljit?


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

UFO v Mehiki : Maj 2004 ; VIDEO

Oddelek: Loža
51564 (1450) Vikking
»

Mehaniki za Hubbla

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
62437 (2437) SavoKovac
»

Na Marsu končno vse v redu?

Oddelek: Novice / Operacijski sistemi
102335 (2335) keber
»

Predvidevanje možganov

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
52022 (2022) BoLhCa
»

Razvoj izboljšanega TCP/IP

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
92292 (2292) Bakunin

Več podobnih tem