» »

V Avstriji je prenašanje stroškov nadzora na operaterje neustavno

V Avstriji je prenašanje stroškov nadzora na operaterje neustavno

Slo-Tech - 27. februarja 2003 je Avstrijsko zvezno ustavno sodišče razsodilo, da je avstrijski zakon, ki od ponudnikov telekomunikacijskih storitev zahteva, da državi omogočijo prestrezanje komunikacij na lastne stroške neustaven. Odločitev pomeni, da mora sedaj stroške izvedbe prisluškovanja in nakupa naprav za prestrezanje nositi avstrijska vlada sama, razen v primerih, ko lahko dokaže, da je upravičeno, da stroške krije zasebni sektor.

Ob tem dejstvu se kar samo po sebi zastavlja vprašanje, kakšna neki bi bila odločitev slovenskega Ustavnega sodišča v primeru da bi kdo zahteval presojo 107. člena ZeKOM, ki zahteva da mora operater "na svoje stroške zagotoviti ustrezno opremo v svojem omrežju in primerne vmesnike, ki v njegovem omrežju omogočajo zakonito prestrezanje komunikacij.".

Morda bomo odgovor na to vprašanje dobili kmalu, saj nekateri o ustavni pobudi že resno razmišljajo.

34 komentarjev

Baja ::

bomo pa plačevali več davkov

Barakuda1 ::

Ustavna pritožba trenutno še ni možna, ker še ni izdana nobena odločba ali ustrezen akt, na katerega bi bilo potem možno vlagati ustrezna pravna sredstva (vključno z Ustavno pritožbo)

Menim pa, da ni nobene ovire za predlog za presojo ustavnosti (Ustavno pobudo)

Odločitev pa bo prej ko slej enaka ali zelo podobna kot v Avstriji.

Težko si je predstavljati drugače.

AndrejS ::

Mobitel se ne bo pritožil, ker je itak državni.

Matthai ::

Barakuda: ja, imaš prav.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

MitjaP ::

Meni se samo postavlja vprasanje, glede naslednjega:
Operaterji s tem, ko omogocajo taksno komunikacijo povzrocajo doloceno nevarnost, ki je ni drzava sama ustvarila. Problem, ki ga vidim je: zakaj bi drzava placevala za nastalo situacijo in kupovala drago opramo, ce lahko za to poskrbijo operaterji, ki stanje z opravljanjem gospodarske dejavnosti dejansko ustvarjajo.

Matthai ::

Zato, ker ima država monopol nad prisluškovanjem. Davke plačujemo za to, da opravlja svoje naloge.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

MitjaP ::

Ne, ne. Nisi me razumel. Jaz izhajam iz pojmovanja ponujanja takih storitev kot potencialnega sostorilstva oz. ponujanja orodij za dosego kaznivega dejanja.
To, da lahko prosluskuje le drzava je prav, ker je ona tista, ki izvrsuje druzbeno prisilo in preventivo pred kaznivimi dejanji. Kako bi pa bilo, ce drzava ne bi imela monopola nad prisluskovanjem? Just imagine that.

AndrejS ::

MihaP ti se bedak !
To je kot da bi morali izdelvalci nožev imeti najete ljudi ki bi preprečevali zločine, ker z nožem lahko tudi nekdo nekoga ubije.

Matthai ::

Tukajle se ne mislim ukvarjati z argumentiranjem pobude, ker bom objavil vsebino pobude, ko bo vložena.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Ziga Dolhar ::

MitjaP je bedak, ker meni, da naj tisti, ki ima dobiček, nosi tudi stroške.

Slovensko. :-)
Legal systems are not supposed to be efficient. They are
designed to ensure that innocent people are not found guilty.
If that requires inefficiencies, so be it.

Matthai ::

Ziggga - govorimo o 200.000 USD stroškov. V Ukrajini so uvedli podoben sistem, podprli pa so ga veliki operaterji. Guess why - zato, ker so vedeli, da bo konkurenca propadla.

Sicer pa uvedimo še da bodo prevozniki plačevali policaje, itd.

Poleg tega pa konkurenčni vidik ni edini.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

linuxdady ::

Ziggga, predlagam ti, da malo preurediš podstrešje. Če je vsakdo, ki ima do nekega vprašanja drugačno stališče kot ti, bedak, si res revež. Saj te obkrožajo večinoma sami bedaki!

MitjaP ::

AndrejS & Zigga: MitjaP je pravnik. In ve o cem govori. Zakaj pa francozi kot najnaprednejsi pravni red poznajo tak institut - omogocanja dolocenega ravnanja? Ce ne veste v kaksni obliki, me lahko kadarkoli vprasate.

Ce ima ponudnik od tega koristi, se mu lahko prav tako nalozi doloceno breme. Drzava je popolnoma suverena na svojem obmocju in to, da posamezni gospodarski subjekti opravljajo doloceno dejavnost je popolna dobra volja drzave. OK, dan danasnji tudi mednarodnopravna obveza, ki izhaja iz dolocenih civilizacijskih pravic, ampak ne za vsako ceno - ergo: drzava lahko njihovo delovanje omeji, v kolikor ocenjuje, da je druzbeno skodljivo. To je v njeni izkljucni pristojnosti. Brez tezav pa je mogoce trditi, da lahko drzava uvede popoln nadzor - to smo v zgodovini ze imeli - totalitarne rezime, in moti se, kdor bo dejal, da je to le stvar preteklosti. Zgleda je veliko ljudi tukaj, ki podpirajo ISPje, ali pa jih je strah prehitre uvedbe opreme za nadzor - zakaj le?



Zatorej AndrejS in Zigga: ce ne umakneta moje oznacitve z zaljivim tonom, bom resno razmislil o kaksnih postopkih za zascito mojih pravic, civilnih ali kazenskih ali obojem. Ce me zelita preizkusiti, lahko. Nimam zamanj na zalogi nekaj takih sodnih primerov, ko je nemsko sodice, po katerega praksi tako rado povzema slovensko pravosodstvo, obsodi storilca, ki na forumu zali drugega udelezenca debate.



Poziv gre tudi moderatorjem. V primeru neprimerne vsebine so po clenih 13.a do 13.d Zakona o elektronskem podpisu dolzni ravnati, drugace odgovarjajo za protipravno vsebino, objavljeno na strani.

Majk ::

MitjaP je reva, ki se skriva za pravniskimi fintami. Zivi dokaz, da se imajo pravniki za vecvredne. Sicer se stinjam z njegovim mnenjem, da si vlada to lahko zmisli in uveljavi. Ceprav je v Slovenski ustavi zagotovljenih nekaj oblik neposredne demokracije menim, da smo tukaj nemocni. Mislim tudi, da je vecina ljudje kar za to, da se "internet hekerje" bolj nadzoruje. Moje mnenje je, da je nevarnost zlorab in skoda storjena na ta nacin vecja kot pa morebitne koristi. Sicer pa je cisto vseeno je na kaksen nacin se zadeva placa... Ali jo bodo placali ISPji in imeli manjsi dobicek/ visjo ceno ali pa vsi z visjimi davki. V vsakem primeru bomo placali MI. Tukaj je treba razmislit kako pognat kampanjo proti uvedbi tega.

Barakuda1 ::

MitjaP :)

A se ti ne zdi, da si sprevrgel neko temo v zaseben "dvoboj" oziroma samopromocijo o svojem statusu in pravniškem znanju, kar je milo rečeno malce neprimerno.

Po zapisu (posebej) v zadnjih dveh odstavkih, pa (brez zamere) malce dvomim v tvoje prav veliko in briljantno pravniško znanje.

In zgolj mimgrede.
Morda res pri nas v precej primerih sledimo tako nemškemu pravnemu redu, kot tudi praksi.
Ampak če je to moč trditi za naš pravni sistem, to toliko bolj velja za Avstrijski.

Kot vidiš iz sporočila, pa je Avstrijsko sodišče sprejelo takšno odločitev. (čeprav to nič ne pove - da ne bo pomot ali replik)

MitjaP ::

Barakuda1:
13.d clen ZEPEP govori o tem, da se ce ponudnik vsebine izve za protipravno vsebino, ki je ni sam pripravil, zahteva njegovo ukrepanje, v nasprotnem primeru prevzame odgovornost (ce ti ne bo tezko bos zakon poiskal na internetu, ce sem ti povedal kaj novega in se bos sam preprical).
Zal te moram razocarati in te razsvetliti z dejstvom, da se na osebno raven nisem spustil nito potem, ko sta me napadla AndrejS in Ziggga, kar bos iz besedila lahko ugotovil tudi sam. To, kako si se ti izkazal kot nepoznavalec, ali kaj drugega, me sploh ne zanima - ugotovil pa bos, da so moji odgovori bili utemeljeni glede na izvajanje ze omenjenih uporabnikov.

Verjetno je ugotovitev o podobnosti avstrijskega pravnega reda in nemskega osnovana zgolj na predvidevanju. Ce se bos temeljiteje ukvarjal s pravnimi pravili obeh redov, bos ugotovil, da je konstantna distinkcija, ki se pojamlja med njima odraz razlicnega zgodovinskega izvora pravnih pravil - kljub blizini je avstrijski vseeno starejsi oz. izvira iz starejsega, nemski pa mlajsi in bolj sodoben. se pa v zadnjem casu tudi avstrijski prilagaja novim izzivom, zlasti pa je to posledica vpetosti v EU in novih razmer.

Kar se tice pa varovanja mojih pravic pa - najvecji problem ljudi danes je, da se svojih pravic ne zavedajo in jih ne znajo varovati, ce s tem, ko napisem kaj o pravicah naucim poleg vsega se koga, kaj vse lahko za zascito stori, je bilo storjeno dobro delo.

MitjaP ::

Aja, pa se nekaj Barakuda1:
Predlog za ustavno presojo ni mogoc,ker se tudi ta lahko poda le zoper pravni akt. Pozabljas, da je Ustavno sodisce negativni zakonodajalec in lahko zgolj razveljavi pravni akt - le izjemoma lahko izda odlocba, na podlagi katere se odpravi protiustavno stanje. Prava pot bi bila zato prek Vrhovnega sodisca s sprozitvijo upravnega spora zoper upravno dejanje (ce se je to dejansko zgodilo, puscam moznost odprto), medtem ko bo upravni spor pred upravnim sodiscem mozen sele z izdajo upravne odlocbe (kar bo seveda morala izdati agencija za telekomunikacije, radiodifuzijo in postne storitve ali pa MID - o razmejitvi pristojnosti ne bi natancno vedel, kaksna je.
Prej bi bilo mogoce zascititi pravice z ustavno pritozbo, kjer se sklicujes neposredno na ustavo, kar USRS dopusca in je v primerih, ko jih ni mogoce uveljavljati v drugih postopkih, edini varuh ustavnih pravic.

linuxdady ::

MitjaP, spoštovani učeni kolega.
Tudi Linuxdady je pravnik. Vljudno te prosim, da z lučjo svoje učenosti posvetiš v temo mojega neznanja in mi razjasniš dve zadevi:
1. Kaj so civilizacijske pravice? (Je to mogoče na primer pravica Amerike, da civilizira Irak?)
2. Navedi mi en sam judikat katerega koli slovenskega sodišča, ki je povzet po praksi nemškega "pravosodstva", kot izvirno imenuješ pravosodje.

MitjaP ::

No mogoče nisem vedel, da je nujno tako natančno izražanje:
Povzet je takrat, ko sem pisal zame pomenilo, da je obravnavam pri argumentaciji - to ustavno sodišče neprestano dela - tudi vrhovno v kakšnih primerih. Natančnega primera ti ne morem navesti iz praktičnega razloga - ker se s tem natančneje nisem ukvarjal in si tudi ne zapomnil, me pa spomin ne vara, da sem na take primere naletel. Protivprašanje: navedi mi enega za katerega zagotovo veš, da ni notri niti stavka take argumentacije.
Civilizacijske pravice so pravice, ki izhajajo iz zaklada splošnih civilizacijskih pridobitev (tako opredelitev uporabi mnogo avtorjev - na željo tu tudi navedem nekaj teh) - pomeni pa v praksi ČPTS, ekonomske svoboščine, korpus socialnih pravic, itd...

linuxdady ::

Izvoli:
Podatkovna baza: Judikati Upravnega sodišča RS - UPRS
Odločba: sodba U 791/2002

Glede drugega odstavka tvojega odgovora pa tole:

Pravni red določa vsako posamično pravico s konkretno določbo konkretnega splošnega pravnega akta. 12. člen zakona o dedovanju tako na primer določa, kaj je to vstopna pravica.
Kateri predpis opredeljuje civilizacijske pravice?
Od kolega pravnika bi pričakoval strokoven odgovor in ne političnih floskul. Pravice dodeljuje država izključno z namenom, da ščiti svoj lasten obstoj. Ker se je skozi zgodovino izkazalo, da je najbolj produktiven državljan tisti, ki misli, da uživa vrsto pravic in svoboščin, so sodobne države s pravicami zelo radodarne. To pa je tudi edini vzrok za bluzenje o "civilizacijskih" pravicah. Ko se država začuti čisto majčkeno ogroženo v svojem obstoju, je s pravicami posameznika hitro konec.

DarkoB ::

Ustavna pritožba ni možna, saj beseda ne teče o kakršnem koli pravdnem postopku.

Že sedaj pa je možna pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa.

Ustavna pritožba in pobuda za oceno ustavnosti sta dve različni reči.

LP
Darko

Barakuda1 ::

Aja, pa se nekaj Barakuda1:

Predlog za ustavno presojo ni mogoc,ker se tudi ta lahko poda le zoper pravni akt. Pozabljas, da je Ustavno sodisce negativni zakonodajalec in lahko zgolj razveljavi pravni akt - le izjemoma lahko izda odlocba, na podlagi katere se odpravi protiustavno stanje


:\

No dragi MitjaP, kaj ko bi ti malce bolj temeljito bral zakone in prispevke v tej temi, preden koga poučuješ kako je kaj pozabil in podobno.
Veš, morda pa nisi edini jurist ki sodeluje na tej spletni strani.;)

……..

Zakon, katerega določbe so nekaterim sporne je sprejet. Drži? Drži.

Torej. Na podlagi takšnega zakona se lahko izdajo posamične odločbe, ki imajo posledice za konkretnega posameznika ali skupino.

Zoper takšne odločbe so možna pravna sredstva. Ko so vsa redna in izredna pravna sredstva izčrpana, pa je možna tudi ustavna pritožba.
Ker takšno stanje (vsaj kolikor je meni znano) še ni nastopilo, Ustavna pritožba torej še ne pride v poštev. (to sem zapisal že v svojem prvem postu)

V poštev pa pride nekaj drugega in sicer pobuda za OCENA USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI PREDPISOV
in sicer (med drugim) na podlagi 24. Čl. Zakona o Ustavnem sodišču, ki se glasi:



24.člen
(1) Vsakdo lahko da pisno pobudo za začetek postopka, če izkaže svoj pravni interes.

(2) Pravni interes za vložitev pobude je podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj.





Pobudnik bo torej moral skupaj z vložitvijo pobude dokazovati le pravni interes. Povsem bo zadoščala trditev, da se mu s takšnim zakonom neposredno posega v njegove pravice do enakosti pred zakonom ali kaj podobnega.
Menim, da bo zlahka dokazal, da je v povsem neenakopravnem položaju nasproti naprimer operaterjem mobilne telefonije, ki niso dolžni zagotavljati tovrstnega nadzora na lastne stroške (pa še bi se kaj našlo)

Poleg pobudnikov (ali pobudnika) ki izkaže svoj pravni interes s tem, da dokazuje svoj interes trdeč, da predpis (torej tudi zakon) neposredno posega v njegove pravice, pa smejo zahtevati oceno ustavnosti tudi vsi, ki so do tega upravičeni na podlagi 23. Člena Zakona o Ustavnem sodišču, dasiravno njihova zahteva ne bazira na (interesu) neposrednem poseganju v njihove pravice.


S tvojimi zadnjimi prispevki, si tako žal v meni še bolj utrdil prepričanje oziroma bojazen, da tvoje pravniško znanje ni ravno briljantno.


…………

p.s.

Izvleček Zakona o Ustavnem sodišču (za lažje razumevanje problematike)




IV. OCENA USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI PREDPISOV IN SPLOŠNIH
AKTOV, IZDANIH ZA IZVRŠEVANJE JAVNIH POOBLASTIL
1. Zahteva in pobuda za začetek postopka


22. člen
(1) Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, se začne z vložitvijo pisne zahteve predlagatelja oziroma s sklepom ustavnega sodišča o sprejetju pobude za začetek postopka.

(2) Ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, obsega tudi oceno skladnosti zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splošnimi načeli mednarodnega prava.

23. člen
(1) Zahtevo lahko vložijo:
- državni zbor,
- najmanj tretjina poslancev državnega zbora,
- državni svet,
- vlada,
- sodišče, državni tožilec, Banka Slovenije, računsko sodišče, če nastane vprašanje ustavnosti in zakonitosti v zvezi s postopki, ki jih vodijo,
- varuh človekovih pravic v zvezi s posamično zadevo, ki jo obravnava,
- predstavniški organi lokalnih skupnosti, če so ogrožene pravice lokalnih skupnosti,
- reprezentativni sindikati za območje države, če so ogrožene pravice delavcev.

(2) Predlagatelj iz prejšnjega odstavka ni upravičen vložiti zahteve za začetek postopka za oceno predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, ki jih je sam sprejel.

24. člen
(1) Vsakdo lahko da pisno pobudo za začetek postopka, če izkaže svoj pravni interes.

(2) Pravni interes za vložitev pobude je podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj.

linuxdady ::

MitjaP
Naš kolega Andrej Šifrer je na začetku kantavtorske kariere, ko je še imel kaj povedati, v eni od pesmi napisal:
-Boj se tistih, ki vedo vse in tistih, ki ne vedo ničesar. Kajti verjemi mi, to so eni in isti.......

Mercier ::

Mater, od štirih pravnikov na kupu, jih je pol nepismenih, četrt jih žali, četrt grozi. Me pa zanima, kako se lotite jezikovnih razlag? Najamete pismen folk? :\

edit:
Na koliko načinov se da razumet tale post? (če predpostvljam pet dek mozga v glavi tistega, ki bere)

Ziggga:

MitjaP je bedak, ker meni, da naj tisti, ki ima dobiček, nosi tudi stroške.

Slovensko. :-)

linuxdady ::

Saša:
Vljudno prosim, da mi pojasniš, kako sem uvrščen na tvoji lestvici.
Mati narava me ni obdarila z zadostno mero objektivnosti, da bi lahko sam presodil, ali bi se tehtnica v mojem primeru močneje nagnila k nepismenosti, k žaljenju ali h grožnjam.

Mercier ::

AndrejS:

MihaP ti se bedak !
To je kot da bi morali izdelvalci nožev imeti najete ljudi ki bi preprečevali zločine, ker z nožem lahko tudi nekdo nekoga ubije.

Ziggga:

MitjaP je bedak, ker meni, da naj tisti, ki ima dobiček, nosi tudi stroške.

Slovensko. :-)

linuxdady:

Ziggga, predlagam ti, da malo preurediš podstrešje. Če je vsakdo, ki ima do nekega vprašanja drugačno stališče kot ti, bedak, si res revež. Saj te obkrožajo večinoma sami bedaki!



Upam, da bo sedaj bolj očitno. Nisem pa ravno pripravljen gonit tega v neskončnost. Novica je o nečem drugem. Le prestrašil sem se, ker lahko kdaj uletim na sodišče.

Matthai ::

Dajmo malo bolj vsebinsko...

Konkurenčni vidik je samo eden izmed vidikov.
Obstaja še drugi vidik, da bi ga razumeli pa si je treba prebrati študijo o Carnivoru, ki jo je naročilo ameriško pravosodno ministrstvo, v tem kontekstu pa tudi argumentacijo Brandeisa v primeru Olmstead v. United States iz leta 1928, ter Katz v United States iz 1967 (in če hoče kdo videti genialnost Brandeisa naj si ogleda še Kyllo v. United States iz 2001). Hmm, mogoče bi v poštev prišel tudi primer Ex parte Jackson iz leta 1877. Saj veste, paketki, pa to.

MitjaP, ki se sprašuješ zakaj je ene stran prehitre uvedbe opreme za nadzor... preberi si razsodbo Talley v. California iz leta 1960. Internet ni omenjen, ampak boš že razumel v čem je trik.

Glede členov 13.a do 13.d Zakona o elektronskem podpisu se mi pa zdi, da za temle vidim DMCA. DMCA je pa, kot verjetno veste, uvedel eno zelo sporno prakso, o čemer je bila prejšnji teden tudi novica. Mogoče se bo enkrat treba tudi tega lotiti...

Seveda pa jaz nisem pravnik, tako, da je tole zgolj moje razmišljanje.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

linuxdady ::

Saša:
Glede tega, da smo vsi skupaj močno zgrešili smer, v celoti soglašam. Zato bom samo še podal svoj zagovor, potem bom dal pa mir.

Moj prispevek, ki ga citiraš, je odgovor na Zigggov prispevek, ki mi ni všeč zaradi neposredne diskvalifikacije nekoga, ki ima drugačno stališče. Z izrazom "preuredi podstrešje" nisem mislil, da ima Ziggga podstrešje neurejeno, pač pa sem mu poskušal svetovati, naj ga uredi na takšen način, da ne bo samemu sebi povzročal škode.
Friends?:\

ragnarock ::

Sem edini, ki se mu zdi, da je Ziggga sarkastično apeliral na post od AndrejS? :)

Just a thought...

Matthai ::

Če jaz razumem Žigata, je samo povzel izjavo od AndrejaS, pri čemer je hotel zgolj pokazati da je razmišljanje AndrejaS zgrešeno (če ima nekdo tako in tako stališče je bedak).
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

MitjaP ::

Barakuda1:
Hja. Vprasanje, ce bo pobuda sploh sprejeta. Lahko se bo ustavnemu sodiscu zdela neutemeljena. Priznam pa, da se z branjem zakona o USRS nism prevec ukvarjal in bom to storil podrobneje, ko bom nasel cas in neposreden vzrok za taksno pocetje.

Barakuda1 ::

MitjaP :)

Ne se zdaj sprenevedat in ven vleč.
Najprej si nam vsem dal jasno vedet, da si pravnik in da naj bi bil že to zadosten razlog, da te apriori upoštevamo.

Potem si mene podučeval kako se kot laik tako ali tako na zadevo ne razumem in da sploh pozabljam kaj in kako deluje Ustavno sodišče.

Ko te z argumenti postavim pred dejstvo, bolje rečeno, dokažem tvojo zmoto (ali še bolje - totalno nepoznavanje in neznanje) pa ti men spet kao "nisi še preštudiral"; in kao "vprašanje kako se bo odločlo Ustavno sodišče."

Jasno, da je samo od Ustavnega sodišča odvisno ali bo pobudo sprejelo v obravnavo ali ne, a je kdo trdil drugače?

O saj res. To je trdil nihče drug kot nekdo ki se predstavlja za pravnika, ki se na vse spozna in je trdil, da ustavna pobuda za presojo ustavnosti sploh ni možna.
Kakšen nick že ima...aaa, že vem MitjaP >:D

Ej, res si me dokončno prepričal, da o pravo bore malo veš, če sploh kaj veš. Hvala ti.


p.s.
Edin kar ti zamerim je, da se v javnosti sploh proklamiraš za pravnika.
Pravnikom namreč dvomim, da si s svojimi prispevki ravno v ponos.

MitjaP ::

barakuda1:

Sploh moje izvajanje v zvezi z oznacbo mene kot nekoga, ki pozna pravna pravil, kot je to clovesko mogoce, kar poznavanje vseh pravnih pravil ni fizicno mogoce, kar bi se preprical lahko tudi sam, ce bi se ukvarjal s celotno sirino predpisov, ni bilo povezano s tem, ali je pobuda mogoca, ker priznam, da sem v zvezi s tem nekatere podrobnosti ze pozabil, okvirno pa ureditev ohranjam v glavi in bi v primeru potrebe po varovanju pravic v nekaj minutah ugotovil, kaksni so potrebni koraki, pac pa v zvezi z mojo vsebinsko argumentacijo. Se vedno se mi ne zdi upraviceno, da bi drzava kupovala drago opramo. Prej se bi mi zdelo bolj upraviceno, da vse ISPje prisili, da se povezejo v SIX in se nadzor centralizira s posebnimi prostori v okviru SIX z onemogocanjem nepooblascenega dostopanja do njih s strani drzavnih organov. Taksna ureditev bi bila ne zgolj mogoca, pac pa tudi zivljenjska.

Kar se tice postopka, sem ti priznal, da sem pogoje za pobudo pozabil in nisem preveril izrecenega prej v zakonu. To se meni ne zdi izmikanje.

Argumentacija pa ne more biti procesna, pac pa mora biti vsebinska in v tem primeru moja je bila. Sploh pa ne vem, zakaj smo na strani ISPjev. Nisem vedel, da so nastali fan clubi ISPjev. Vsak ISP pa mora imeti dovolj sredstev, da je mogoce trditi, da je vreden nasega zaupanja.

linuxdady ::

MitjaP

2. člen zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih:

(pridobitev strokovnega in znanstvenega naslova)

Strokovni in znanstveni naslov označuje stopnjo in vrsto
izobrazbe, pridobljene na visokošolskem zavodu po dodiplomskem
oziroma podiplomskem študijskem programu.

Strokovni naslov po tem zakonu si pridobi, kdor konča študijski
program za pridobitev visoke strokovne ali univerzitetne
izobrazbe oziroma za pridobitev specializacije.


Znanstveni naslov po tem zakonu si pridobi, kdor konča študijski
program za pridobitev magisterija oziroma doktorata znanosti.

Strokovni ali znanstveni naslov je sestavni del študijskega
programa in se določi za oba spola.

Strokovne in znanstvene naslove podeljujejo visokošolski zavodi
v skladu z zakonom in svojim statutom.

Toliko o tem, kako se pridobi naslov pravnik. Drugo vprašanje pa je, kako se postane pravnik. Sčasoma, prijatelj, sčasoma.:)


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

V Nemčiji je avtomatsko preverjanje registrskih tablic neustavno (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Zasebnost
687291 (6084) darkolord
»

Minister Mate o nadzoru telekomunikacij

Oddelek: Novice / Zasebnost
253431 (2701) Matthai
»

Objavljen predlog Pravilnika o opremi in vmesnikih za zakonito prestrezanje komunikac

Oddelek: Novice / Zasebnost
473705 (2098) BigWhale
»

V Avstriji je prenašanje stroškov nadzora na operaterje neustavno

Oddelek: Novice / Zasebnost
341680 (1680) Baja
»

Veliki Brat na internetu: tudi v Sloveniji (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Zasebnost
887883 (7883) GBX

Več podobnih tem