Slo-Tech - Britanski premier David Cameron ni osamljen v pobudah, da bi se v Evropi omejila raba šifriranja komunikacij ali pa omogočilo dešifriranje sporočil. Evropski notranji ministri bodo prihodnji teden razpravljali o predlogu, da bi se podjetja prisililo v omogočanje prisluškovanja šifrirani komunikaciji uporabnikov, kar bi dosegli z izročanjem zasebnih ključev ali vgradnjo ranljivosti v programe.

Belgijski odvetnik Gilles de Kerchove, ki od leta 2007 opravlja funkcijo koordinatorja za boj proti terorizmu pri EU, je za zasedanje notranjih ministrov EU, ki bo v četrtek v Rigi, pripravil priporočila za omejitev šifriranja. Dokument, ki ima oznako zaupno, je pridobil portal Statewatch.

V njem de Kerchove predlaga, da Evropska komisija...

Slo-Tech - Na spletni strani Ustavnega sodišča je bila včeraj objavljena razsodba iz 8. januarja 2009 v katerem je Ustavno sodišče sprejelo odločitev o zahtevi za oceno ustavnosti 21. člena Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji.

Kot je znano je postopek za oceno ustavnosti pred približno letom dni sprožila Informacijska pooblaščenka in sicer zato, ker je v inšpekcijskem pregledu na SOVI ugotovila, da SOVA izvaja nadzor mednarodnih sistemov zvez tako, da prisluškovanje odobri direktor SOVE. Zakon o SOVI namreč določa, da lahko tako odredbo za prisluhe mednarodnim sistemom zvez izda direktor SOVE sam, po mnenju Pooblaščenke pa je to neustavno, saj 37. člen Ustave izrecno zahteva odredbo sodišča.

Ustavno sodišče si je za odločanje vzelo skoraj leto dni, nato pa odločilo, da zahtevo za oceno ustavnosti zavrže.

V obrazložitvi je Ustavno sodišče zapisalo, da je Pooblaščenka v okviru inšpekcijskega postopka ugotovila, da je SOVA v konkretnem primeru osredotočeno spremljala tuj...

International Herald Tribune - Nemško ustavno sodišče je 11. marca razsodilo, da avtomatsko preverjanje in prepoznavanje registrskih tablic (s čitalcem) predstavlja kršitev pravice do zasebnosti in je zato neustavno. Po mnenju sodišča takšna praksa policiji omogoča nadzorovanje gibanja posameznikov.

Nemško ustavno sodišče je odločitev sprejelo na podlagi pobude treh nemških voznikov, nemška policija pa je ukrep avtomatskega preverjanja registrskih tablic izvajala v osmih od 16 nemških zveznih dežel. Z avtomatskim preverjanjem registrskih tablic je nemška policija lovila večinoma tiste lastnike avtomobilov, ki niso plačali zavarovanja za svoje motorno vozilo.

Slo-Tech - Nemško zvezno ustavno sodišče je razsodilo, da kibervohunjenje oz. uporaba tim. policijskega spywarea (policeware) predstavlja kršitev pravice do zasebnosti, zato se ga lahko uporablja le v izjemnih primerih.

S tem je ustavno sodišče zavrnilo določbe zvezne države Severno Porenje - Vestfalija, ki so preiskovalcem omogočale tajno on-line preiskovanje osebnih računalnikov brez odredbe sodišča.

Ustavno sodišče je tako pravico do zasebnosti "razširilo" tudi na informacije in podatke shranjene v informacijskih sistemih. Pravica seveda ni absolutna, vendar je po mnenju nemškega zveznega ustavnega sodišča mogoče vanjo poseči zgolj na podlagi odredbe sodišča.

Slo-Tech - Včeraj (14. 7. 2005) je notranji minister Dragutin Mate v oddaji Odmevi na TV Slovenija govoril o hranjenju telekomunikacijskih podatkov.

V oddaji je izrazil mnenje, da hranjenje prometnih podatkov ne pomeni kršenja pravic posameznikov, pozabil pa je poudariti, da pri tem zagotovo gre za poseg v informacijsko zasebnost posameznikov. Poleg tega kritiki hrambe prometnih podatkov izpostavljajo načelno vprašanje beleženja osebnih podatkov oseb, ki niso ničesar osumljene ob dejstvu, da je mogoče te podatke kdaj kasneje uporabiti v postopku proti njim. Taka oblika nadzora nad posamezniki, ki niso ničesar osumljeni, po mnenju nekaterih kritikov vodi v kriminalizacijo nedolžnih posameznikov. O tem seveda notranji minister ni govoril.

Kakorkoli že, njegov nastop je pomemben zaradi nečesa drugega. Minister Mate je namreč govoril tudi o tem, da slovenski operaterji že danes hranijo prometne podatke, čeprav EU ukrep obveznega hranjenja prometnih podatkov šele pripravlja.

Minister Mate je...

Slo-Tech - Electronic Privacy Information Center je v svojem sporočilu iz 8 decembra 2004 ( EPIC Alert 11.23) objavil, da so na podlagi FOIA zakona pridobili dokumente, ki dokazujejo, da sta CIA in National Science Foundation financirali raziskovalni program, v okviru katerega so raziskovali načine za nadzor on-line debatnih kanalov (IRC, MSN, ICQ in ostali sistemi za trenutno sporočanje). Zadeva bi bila lahko sporna tudi zato, ker CIA nima pristojnosti delovanja na ameriškem ozemlju.

Glede na sporazum med CIO in NSF, naj bi raziskave potekale predvsem v smeri raziskav energijskih virov, senzorjev in detektorjev, rekonstrukcije in analize slik, optične spektografije ter razvoja matematičnih tehnik za analizo. Uradno naj bi te tehnike razvijali zaradi nevarnosti terorizma, čeprav je znano da tovrstne kanale veliko bolj uporabljajo razni ne-teroristi, npr. politični aktivisti, razvijalci odprtkodne programske opreme, igričarji in ostali nedolžni državljani in državljanke.

Ko je pred časom...

Slo-Tech - 27. februarja 2003 je Avstrijsko zvezno ustavno sodišče razsodilo, da je avstrijski zakon, ki od ponudnikov telekomunikacijskih storitev zahteva, da državi omogočijo prestrezanje komunikacij na lastne stroške neustaven. Odločitev pomeni, da mora sedaj stroške izvedbe prisluškovanja in nakupa naprav za prestrezanje nositi avstrijska vlada sama, razen v primerih, ko lahko dokaže, da je upravičeno, da stroške krije zasebni sektor.

Ob tem dejstvu se kar samo po sebi zastavlja vprašanje, kakšna neki bi bila odločitev slovenskega Ustavnega sodišča v primeru da bi kdo zahteval presojo 107. člena ZeKOM, ki zahteva da mora operater "na svoje stroške zagotoviti ustrezno opremo v svojem omrežju in primerne vmesnike, ki v njegovem omrežju omogočajo zakonito prestrezanje komunikacij.".

Morda bomo odgovor na to vprašanje dobili kmalu, saj nekateri o ustavni pobudi že resno razmišljajo.

Slo-Tech - Kot smo že poročali, je ministrstvo za informacijsko družbo v torek 1. junija 2004 sklicalo sestanek z nekaterimi predstavniki slovenskih ponudnikov dostopa do interneta (ISP-ji) in policijo, tema sestanka pa je bila izvedba zakonitega prestrezanja telekomunikacijskega prometa, ki poteka prek interneta.

Za kaj gre? 1. maja je začel veljati Zakon o elektronskih komunikacijah, v katerega 107. členu piše, da mora operater "na svoje stroške zagotoviti ustrezno opremo v svojem omrežju in primerne vmesnike, ki v njegovem omrežju omogočajo zakonito prestrezanje komunikacij.", poleg tega pa mora MID do novembra sprejeti Pravilnik o zakonitem prestrezanju komunikacij, ki bo predpisal primeren vmesnik za prestrezanje. Po naših informacijah so v igri trije ponudniki vmesnikov za prestrezanje, eden iz Nizozemske in dva iz Izraela, cene pa naj bi se gibale okrog 200.000 USD na napravo. To pa so seveda zneski, ki si jih manjši ISPji težko privoščijo.

Kljub temu, da je bil omenjeni sestanek...

Slo-Tech - Na Ministrstvu za informacijsko okužbo so pripravili osnutek pravilnika o o opremi in vmesnikih za zakonito prestrezanje komunikacij. No, tako bomo vsaj vedeli na kakšen način nam prisluškujejo.

Drugače pa je mnogo bolj pereča računalniška tema to, ali naj Slovenija ratificira Konvencijo o kiberkriminalu. Stvar se v teoriji sliši čisto v redu, a v praksi pomeni postopno spreminjanje zakonov tako, da bodo učinkovali kot regulatorji interneta (recimo ponudniki dostopa v internet bi morali hraniti vse loge za nekaj mesecev nazaj). Zastrašujoče je tudi dejstvo, da policija pričakuje pravico do "Aktivnega monitoringa".

Če bo javnost protestirala se morda da še kaj storiti ... Sicer pa v vsakem primeru GPG & freenet, že prihajamo!