» »

Svet proti odprti kodi

Slashdot - Pred časom smo že pisali o študiji, ki so jo pripravili v Alexis de Tocqueville Institution. V njej avtor ugotavlja, da Linus Torvalds nikakor ni mogel sam napisati Linuxovega jedra iz nič. Seveda AdTI ni edina takšna institucija, ki ima pomisleke glede odprte kode. Tako je na primer Small Business Survival Committee zaskrbljen, da bo zaradi uporabe odprte kode za majhna podjetja večja nevarnost tožb. Pri Citizens Against Government Wast so po drugi strani mnenja, da država zapravlja denar svojih davkoplačevalcev. Defenders of Property Rights pa, kakor že samo ime pove, branijo "intelektualno lastnino" pred odprto kodo.

Te in še marsikatere druge analize je Tim Lambert zbral v svojem spletnem dnevniku. Odprta koda je samo ena od točk, v katerih se vsa ta mnenja združujejo. Druga skupna točka je vir financiranja. Glede na to, da gre Microsoftu odprta koda zadnje čase izredno v nos, to niti ni presentljivo.

32 komentarjev

Microsoft ::

Glede na to, da gre Microsoftu odprta koda zadnje čase izredno v nos ...
Je to tvoje osebno Linux mneneje ali imas kaj vec uradnih informacij o tem?


by Miha
s8eqaWrumatu*h-+r5wre3$ev_pheNeyut#VUbraS@e2$u5ESwE67&uhukuCh3pr

Gandalfar ::

Ziga Dolhar ::

"osebno Linux mnenje"?
Legal systems are not supposed to be efficient. They are
designed to ensure that innocent people are not found guilty.
If that requires inefficiencies, so be it.

Ziga Dolhar ::

> Glede na to, da gre Microsoftu odprta koda zadnje čase izredno v nos ...
> Je to tvoje osebno Linux mneneje ali imas kaj vec uradnih informacij o tem?

To je kar precej uradno stališče Microsofta.
Legal systems are not supposed to be efficient. They are
designed to ensure that innocent people are not found guilty.
If that requires inefficiencies, so be it.

Ziga Dolhar ::

Samo dve povezavici preteklega meseca, Jimi ...

Beyond Capitalism?
Advocates of open source argue that it produces software that is secure, reliable and, of course, cheap. All this is clearly true, despite the fact that open source's opponents—chief among them Microsoft, the world's largest software company—try to deny it.


Kinder, Gentler Microsoft?
From Microsoft's point of view, the soft underbelly of Linux, and of open-source software in general, is legal ambiguity. Companies that use Linux and layer their own software on top of it can never be sure exactly who owns what, says Craig Mundie, Microsoft's chief technical officer. Customers opting for open-source software therefore run the risk that somebody somewhere might sue them. This is exactly what SCO, a small software firm in Utah that claims to own some rights to Linux, is doing.


[vir: economist.com]
Legal systems are not supposed to be efficient. They are
designed to ensure that innocent people are not found guilty.
If that requires inefficiencies, so be it.

Thomas ::

Politikanti, eni pa drugi.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Tito ::

No ja, po mojem je odprtokodni sistem prihodnost. Zaslužek bo pa le še z storitvam. Zapleten program boš dobil zastojn vso dokumentacijo boš pa moral plačati... Za še malo več plačila, pa boš dobil podporo...

KAsneje pa tak al tak ne bo več denarja in bo vse od vseh... O tem smo že debatirali in bomo še kdaj, utopija? Po mojem človekovo razsvetlenstvo, torej človek bo končno dojel svoj smisel in smisel sobivanja z drugimi. In da skupaj nam je lepše in da je pohlep le senca barbarizma, ki se nas drži iz časa gorjač in mamutov!

Tolko o tem ;)... Več pa kdaj drugič!

Odprokodna scena ROX!

Makaron_hater ::

KONCNO!
Odprta koda je sranje in pika.
Skrajno neodgovorno je, da se namešča Linux na razna ministrstva, urade in podobno... To je popolna potrata davkoplačevalskega denarja in popolnoma neodgovorno ravnanje odgovornih.
Linix JE in BO ena navadna amaterska pizdarija. Če ga hočeš met gor, ga imej sam se ne hvali okol kok je to dobra zadeva, ker žal NI.

P.S.
Sej vem da je pol serverjov na Linuxu... ampak to je čist isto kot dons avtomobili... Vsi hočjo met nevem kakšne spojlerje, pa feltne pa nevem kaj... ker misljo da bojo vse pičke popadale nanga in mu ne bo treba več drkat kurca doma... Linux je pa isto... Zakaj bi klikov, če lahko odprem Terminal™ in pišem do onemoglosti in se pol okol hvalm ostalim geekom kaj sm poheku... To je sindrom malega penisa če mene prašate.

MrStein ::

Tisto pod "Kinder, Gentler Microsoft?" je popoln bullshit.

Čist jasno je za vsak kos open-source kode, komu pripada.

In v praksi podjetja že lep čas uporabljajo open source programe. A je katero imelo take probleme ? Kolko vem ne.
In ta tožba SCO je popoln lari-fari. Nimajo niti atoma osnove. In to čist vsak ve.
Vse to je le FUD.

SXR ::

Tito: (hmm, to ime sm pa že nekje zasledil)
Vse od vseh? Vsi enakopravni? Vsi enaki?
A nismo že enkrat poskusli uvesti tak sistem. Ni se obnesel predvsem zato ker ni primeren človeški naravi. Open source je mit, čeprav moram priznati, da zelo lep. Toda osnova sistema, ki smo ga včasih poznali je bila tudi dobra. Pa se je obnesel?

odprtokodni sistem prihodnost
V dobi globalizacije že ne. Mogoče enkrat, upam. Vendar še ne tako kmalu.

NoUse4AName ::

sxr: Ne nismo tega nikoli probali.
Ce odprtokodni sistem ni prihodnost. Zakaj potem IBM, Sun in se cel kup drugih vedno bolj podpirajo open source?
Ne bodi tako povrsen.

MrStein ::

Laži, očitne laži in laži, katerih je škoda papirja ...

Torej nekaj člankov, na katere se linka iz strani http://www.cse.unsw.edu.au/~lambert/blog/computers/tanks.html :

Iz http://www.cei.org/gencon/016,03211.cfm :

The General Public License that controls the program’s distribution can be paraphrased as “thou shalt not charge for this program and its source code shall be public.”

Ni res. Nikjer ne prepoveduje "charging", ravno obratno celo izrecno omeni da se lahko zaračunava.

Dalje na isti strani :

"Writing aps without incorporating some operating system code is difficult, and those who want to engraft proprietary aps onto Linux are taking a legal risk."

Prop. aplikacij za linux je kar nekaj. In noben avtor se ni pritoževal čez legalne probleme. Če pa se motim, pa napišite linke, prosim.


Pa en drugi članek http://news.com.com/2010-1071_3-1020184.html :

"Another confidence-building step would be for the distributors or developers of open-source software to move away from offering their products "as is""

Če pa MS prodaja kot "as is" pa je to čist OK ? Ah, seveda ...

Ostale članke sploh ne bom bral, saj vsi vemo kaj piše not ...

Popravek: Pa še to. Omenja se rizik da open-source koda vsebuje "tujo lastnino" in uporabnika O-S kode potem lahko lastnik tiste kode toži. Aha, pri ne-open-source kode pa te nevarnosti ni ? Ker v proprietary programih garantirano ni tuje kode ? Seveda ...

ghaefb ::

:D
Vaši anti-linux komentarji dragi ljubitelji microshita, so le znak ogroženosti ki se sproža ob tako hitrem razvoju in uveljavljanju odprto kodnih rešitev na osebne računalnike. Nič drugega.
Pa se gremo spet vojno... z makaron_haterjem na čelu(ki mimogrede ni plačan z strani microsofta, ampak ljubiteljsko sovraži linux).

Krofojed ::

Omenja se rizik da open-source koda vsebuje "tujo lastnino" in uporabnika O-S kode potem lahko lastnik tiste kode toži. Aha, pri ne-open-source kode pa te nevarnosti ni ? Ker v proprietary programih garantirano ni tuje kode ? Seveda ...

Pri zaprtokodnih programih nevarnost, da vsebujejo 'tujo lastnino', gotovo ni manjsa, samo ugotoviti, da je tako, je bistveno tezje.

SXR ::

Quote from Open to development: Open source software and economic development:

At this point in the debate, open-source advocates often point to IBM as the epitome of
a profitable firm with open-source offerings. In 2001, IBM spent $1 billion (USD) backing
Linux. In 2002, it announced that it had recouped this investment in full. Certainly, IBM’s
highly visible support of open-source software has been profitable for the company. IBM is not,
however, primarily a software company. It is a savvy services and hardware company that has
successfully deployed Linux as a means to sell its services and hardware as well as its
proprietary (not open-source) software. Thus IBM’s experience does not provide developing
nations with a road map to large financial rewards via open-source software. To even attempt
this route to economic growth, countries would first need to foster a high tech hardware
industry, along with a services and proprietary software industry. At a minimum, the
developing nation would need to promote one successful hardware, services and/or proprietary software company. Open-source software, while it might be an enabling technology for certain
hardware applications, is far from sufficient for this task.

SXR ::

Ni res. Nikjer ne prepoveduje "charging", ravno obratno celo izrecno omeni da se lahko zaračunava.
Vprašanje : Kaj se lahko zaračunava ?

Misliš tole:
You may charge a fee for the physical act of transferring a copy, and you may at your option offer warranty protection in exchange for a fee.

Hmm, nekako se mi zdi, da avtor članka in ti ne mislita isto stvar.:)

dr.J ::

> KONCNO!
> Odprta koda je sranje in pika.

FUD, FUD ...

Glede na to, da se uporaba Linuxa vedno bolj širi in da ga podpirajo vsi veliki (IBM, HP...), očitno ne gre za nevemkakšno sranje.

Dokler lahko z OSS naredim vse, kar rabim, ne vem zakaj bi dajal denar M$ju in ostalim.

Tudi če nekdo sovraži makarone, jih ne bodo nehali delati in jesti :D

Trinitron ::

Glede na to, da se uporaba Linuxa vedno bolj širi in da ga podpirajo vsi veliki (IBM, HP...), očitno ne gre za nevemkakšno sranje.

Podpirajo ga zato, ker so se že vsi naveličali Microsoftovega monopola in njegovih Windowsov. Ampak monopol na področju operacijskih sistemov ni slab, ker to potem omogoča večjo združljivost. Npr: Vsi razvijajo software in hardware samo za windowse in potem bo to delalo na vseh računalnikih. Če razvijaš za linux in za Windowse moraš najprej prevest svojo kodo v več različnih izvršnih datotek, pač za različne distribucije. In potem še vse spreminjat, če hočeš, da bo stvar delala tudi na Windowsih. Torej trkrat več dela, trikrat vč stroškov... Dokler bo na večini CD-jev programska oprema za Windowse bojo pač še vedno v monopolu, čeprav mogoče niso najboljši...

MrStein ::

SXR: "Hmm, nekako se mi zdi, da avtor članka in ti ne mislita isto stvar."

Kaj pa po tvoje misli ?
Tam piše, da se kao ne more/ne sme zaračunavati, kar pa je v nasprotju z resnico, ker nič takega ne piše.
Lahko vzameš en GPL program, ( recimo linux ) , ga mogoče spremeniš in ga prodajaš. Za denar. Lahko ti naštejem kar nekaj podjetij, ki točno to delajo.

MrStein ::

Anye: ja razvijat za win 9x, za NT4x/2000 , XP itd, plus različne jezikovne variante, to pa je simpl.
Čeprav praksa kaže, da OS programi delujejo na več platformah kot tipični windows programi.


Windows->večja združljivost. My ass ...

SXR ::

MrStein:
Storitev, uslugo, modifikacijo. Sam program ni tvoj. Je v bistvu od vseh in od nobenega. Torej ga ne moreš prodat.
Ko boš tvoj app "prodal" pod GPL boš moral:
For example, if you distribute copies of such a program, whether gratis or for a fee, you must give the recipients all the rights that you have.

MrStein ::

SXR: Ne razumem kje je tu problem.

Vzameš en GPL kos kode, nekaj dodaš. Prodajaš.

Primerjajmo z enim ne-open kosom kode. Vzameš ( kupiš , karkoli ) eno knjižnico recimo. Dodaš nekaj svoje kode. Prodajaš. Kje je tu bistvena razlika ? Kje je kakšen problem ?

BigWhale ::

Ringa ringa raja,
muca pa nagaja,
kuza pa pritece,
in vse na tla pomece.

Ringa ringa raja,
dedek mraz prihaja,
prinesel bo bomboncke,
in pisane baloncke.

Mamici copate,
ocku tri kravate,
meni pa sani,
za dolge zimske dni.

CaqKa ::

bl bl bl :(

SXR ::

Narobe primerjava. Primerjaj z drugimi produkti. Ekonomiste in politike ne zanima al je produkt na CDju al na polici v trgovini.

Problem je v tem, da ne moreš metat storitve in produkte v isti koš. Pogosto se seveda posel v računalništvu primerja z drugimi branžami. Produkt v avtomobilski industriji ne moreš skopirat kot lahko kopiraš program (storitve se stalno kopira). Kako lahko hiša ki se ukvarja samo z programsko opremo dovoli, da se njihov produkt kopira brez nadzora. Koliko avtomobilskih hiš bi še obstajalo, če bi se dalo avto kar skopirat - hop in bi imel nov avtomobil, free, no charge, GPL licence.

Saj ne pravim da ne bi bilo fajn, samo pač tako ne gre - kdo bi pa pol jahte kupoval :D .

Pri zaprti kodi se zagotovi, da se vsaka kopija (produkt) plača in denarci gredo nekomu v žep.

ghaefb ::

SXR ti govoriš o narobe primerjavi potem pa sam daš zelo zgrešeno primerjavo. :)
Smešno res smešno, avto skopirat... ta je pa res realna.

necromncr ::

Tale makaron-hater je ocitno hater vecih stvari.. ocitno vse, kar pomeni uporniskega.. Vazno, da smo strpni in na strani bedakov (M$ in USA)

BSD-jas ::

Če samo pomisliš, da bojo takile po neki molitvi sodeč namesto ustrezne terapije dobili kar celo nebeško kraljestvo...

Trinitron ::

Zakaj se čisto vsako namigovanje na Microsoft sprevrže v vojno med Windowsi in Linuxom? To je zdej že prov značilnost slo-techa...

BigWhale ::

Zalostno je to, da Makaronar se ene same svoje izjave ni potrdil s kakim uporabnim linkom ali pa vecletnimi izkusnjami na katerimkoli izmed obeh strani. Jimi ima vsaj MCP!

;)

Tito ::

To je absurd in teorija o malem lulčku ki jo je predstavil Makaron_hater bi reku da delno drži in ta z malim je on sam, ker se počuti ogroženega, med samimi makinami in pol take piše, da sam sebe demantira in da bodo drugi(e) milili(e), kako velikega ima... Tolko o tej brezveznosti in absurdnosti predvsem pa primitivizmu, ki naj nebi bil primeren za take razprave.

Dejstvo je, da se tu mešata dve ideologiji v intrnetu. Prva je grob kapitalistični pristop korporacij in kretenoidnih ovc, ki so zaljubljeni v svoje iskoriščevalce. TRagičnost je zato toliko večja, ker si sami želijo biti karseda močno "nategnjeni", oprostite besedam...

No potem je druga stran ljudi, ki mislijo precej drugače. Za dobro vseh, se malo potrudiš narediš prispevek, če je dober ga javnost podpre in ga uporablja, če je slab se pač pozabi ... Glavna prednost tega je izredna fleksibilnost, cena in zaneslivost (ki je posledica prilagodlivosti). Dasiravno je kakšna taka rešitev malo slabša od komercjalne je zastojn kot drugo pa sam sistem postreže z veliko paleto nadgraden in hitrega razvoja. Kar za komercjalne zaprtokodne programe težko rečemo.

Torej bije boj med egoisti in ljudmi, ki se jim ne gre toliko za dobiček.

Kar pa se tiče javnega sektorja pa je dejstvo, da bi prehod na open programje državo stal vsaj 10 × majn kot sedaj zapravi za mikrosoftove stvari! Poleg tega bi se naredilo namenske operacijske sisteme, ki bi bili namenjeni samo delu in stem bi se storilnost v javnem sektorju zagotovo povečala. ŽE to, da bi človek lahko le prižgal mašino in notri bi imel le programe, ki jih potrebuje za delo. NEbi bilo nobenih nevšečnosti z virusi.

Neka tajnica, ki komaj da zna zagnati excel, kaj da bi kaj znala notri tudi napisat, ne bo znala razločit med open office ali MS office. Enako je ne bo nič bolelo, da ne bo mogla snemati win programov, ko pa potrebuje le brsklalnik e-mail in office... Torej rešitev je na dlani. JE hitra in poceni, tako da ko bo država to končno pogruntala in se odločila za to, bo stvar izredno boljša kot je sedaj.

WhiteAngel ::

Anye:
Vse aplikacije skompilirane pod Linux jedrom 2.x (2.0 zdaj star več kot 8 let, se pravi čas Windowsov 95) so na najnovejšem 2.6.7 popolnoma delujoče. Razvijati aplikacije pod Linuxom je *veliko lepše* (ne trdim enostavnejše, razgledan moraš biti veliko bolj), kot v okenskem zaprtem okolju. Večino konfiguracije temelji na odprtih tekstnih formatih (zlasti make in configure kombinacije), posledično je vzdrževanje ob menjavi sistema enostavnejše in prenosljivost veliko večja itd. (poglej npr. Flight Gear (www.flightgear.org) - moderna realistična letalska simulacija, ki deluje povsod samo zato, ker se prilagaja standardom!). Razvoj v M$ okoljih je PITA za resne razvijalce, ker čisto preveč vejo, za kaj gre, in kako se stvarem res streže in se zato počutijo okleščene. Windowsi so tudi na področju razvoja "toy system" v primerjavi z *nix. Sej so lepi, sam programer, ki 10 let razvija GTKjevkse aplikacije, se v MSVC ne bo znajdel. Če ne drugega že zaradi same "čudne" M$jevske C++-ovkse sintakse, ker ni po ANSI standardih, kaj šele grafični del aplikacije - kje so widgeti v pravem pomenu besede, kje so signali-sloti (al pa loopbacki v neobjektnem C-ju)???

M$ je definitivno naredil več škode kot koristi na področju enotnosti in standardov. Računalništvo bo zaživelo šele, ko bo O-S popolnoma zavladal na področju software-a. Takrat se bo šele začel nagel razvoj.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

1. dan odprte kode

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
333280 (1830) CaqKa
»

Svet proti odprti kodi

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
321214 (1214) WhiteAngel
»

Konec Microsofta, kakor ga poznamo?

Oddelek: Novice / --Nerazporejeno--
151123 (1123) andrej
»

Linux konferenca v Portorožu

Oddelek: Novice / Ostalo
61987 (1987) BigWhale
»

Indija za odprto kodo

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
51455 (1455) krho

Več podobnih tem