Slo-Tech - V četrtek, 3. aprila 2008, bo v Mariboru v prostorih Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko FERI potekal 1. dan odprte kode. Dan, ki ga organizira društvo študentov FERI z namenom promocije odprte kode. Vljudno ste vabljeni, da se udeležite predavanj o JBossu, Joomli, Ubuntu Linuxu, KDE, PHP in aktivnostih, na področju odprte kode v Sloveniji. Predavali bodo razvijalci, prevajalci in podjetniki, ki jim odprta koda predstavlja zabavo, način življenja ali službo.

Več o dnevu odprte kode in podrobnejšem programu najdete na: http://dok.ds-feri.net/

Vljudno vabljeni!

OSNews - Linux Australia, Inc., ki združuje avstralske razvijalce in podpornike prostega operacijskega sistema, je naletelo na neko južnoavstralsko podjetje, ki želi registrirati blagovno znamko Linux. Zato so se obrnili kar na Linusa Torvaldsa, očeta Linuxa, ki je znamko registriral že leta 1997 v ZDA. Prosijo ga, da enako stori tudi v Avstraliji. Po besedah Jeremyja Malcoma, odvetnika, ki predstavlja Linux Australia, bi registracija imena s strani nekega drugega podjetja povzročila zmedo in ne bi pomagala nobeni strani. Klik!

Na novico nas je opozoril CaqKa.

Slashdot - Pred časom smo že pisali o študiji, ki so jo pripravili v Alexis de Tocqueville Institution. V njej avtor ugotavlja, da Linus Torvalds nikakor ni mogel sam napisati Linuxovega jedra iz nič. Seveda AdTI ni edina takšna institucija, ki ima pomisleke glede odprte kode. Tako je na primer Small Business Survival Committee zaskrbljen, da bo zaradi uporabe odprte kode za majhna podjetja večja nevarnost tožb. Pri Citizens Against Government Wast so po drugi strani mnenja, da država zapravlja denar svojih davkoplačevalcev. Defenders of Property Rights pa, kakor že samo ime pove, branijo "intelektualno lastnino" pred odprto kodo.

Te in še marsikatere druge analize je Tim Lambert zbral v svojem spletnem dnevniku. Odprta koda je samo ena od točk, v katerih se vsa ta mnenja združujejo. Druga skupna točka je vir financiranja. Glede na to, da gre Microsoftu odprta koda zadnje čase izredno v nos, to niti ni presentljivo.

Slashdot - In smo dočakali novo leto. Medtem ko nekateri še spijo in drugi že iščejo zdravilo za mačka pa se po spletu počasi pojavljajo pregledi dogodkov lanskega leta. Tako so ustvarjalci spletnega časopisa Mozillazine objavili pregled dogodkov povezanih s tem, vedno bolj popularnim projektom. Na kratko bi ga lahko opisali z besedami: 5. rojstni dan, nov načrt izdaje programov, Firebird in težave z izbiro imena ter novo poglavje v knjigi Mozille. Seveda ne smemo pozabiti na Projekt slovenjenja Mozille v okviru katerega so bile prevedene vse različice Mozilla zbirke kot tudi tudi nova Firebird in Thunderbird in njune spletne strani. Ko smo že ravno pri odprti kodi naj omenim še LWN kjer so naredili lep časovni pregled dogodkov povezanih z Linuxom v letu 2003.

Na drugi strani so tudi pri Googlu objavili Zeitgeist lanskega leta. Najbolj iskana oseba je bila Britney Spears, največ ljudi je iskalo novice o Iraku ter od znamk Ferrarija. Ne pozabite primerjati s predlanskim letom in...

Slashdot - Pri The Inquirerju so objavili zanimiv prispevek o trenutnem stanju Microsofta in mu napovedali mračno prihodnost. V članku na sedaj že klišejski način obravnava Linux in odprto kodo kot trenutno največjega tekmeca redmonskemu gigantu. Vendar tokrat pokaže še nekaj več. Newyorško borzo in prvo četrtletje, za katerega niso poročali o ogromnih dobičkih. Avtor vzroke išče v nezaupanju strani, nepravilni cenovni politiki, zapiranju svojih izdelkov pred zunanjimi razvijalci ter razvojnih napakah, ki so v njihovih produktih prisotne že od samega začetka.

Seveda so ta dejstva izrazito enostransko predstavljena, saj ima Microsoft mnogo dobrih strani. Vseeno predstavlja lep zaokrožen povzetek negativnih čustev.

Najbolj zanimivo od vsega skupaj pa je, da tisti, ki najbolj udirhajo čez Microsoft, vse skupaj servirajo na IIS strežniku s pomočjo dinamičnih ASP strani..

Slo-Tech - V svetu se dandanes pojavlja trend uvanja odprte kode in rešitev, ki temeljijo na njej. Tako je že marsikatera vlada sprejela odočitve oz. priporočila, da se naj v njihovih uradih in pisarnah uporablja odprta koda. Tudi naša vlada pri tem noče zaostajati, zato nameravajo sprejeti politiko uvajanja odprte kode/sistemov/protokolov v državno upravo. Pri tem jih zanimajo tudi vaši komentarji. Pred tem pa si seveda preberite predlog dokumenta (PDF).

Andraž Tori je že spisal kritiko, ki vam jo lahko le priporočimo v branje, saj izpostavlja marsikatero problematiko te odločitve (predvsem o tem, kako "odprta" je odprta koda, ki jo država podpira).