Slo-Tech - Elon Musk je sporočil, da so v Neuralinku v nedeljo elektrode v možgane vstavili prvemu človeškemu pacientu.

Neuralink je Elon Musk ustanovil leta 2016 z namenom razvoja kibernetskih živčnih vsadkov za povezovanje ljudi in strojev. Kot se spodobi za sleherno Muskovo družbo, tudi Neuralink zbuja pozornost spričo milijarderjevih vehementnih napovedi, to pot o preseganju poškodb hrbtenjače in "upravljanju telefonov z mislimi". Doslej so izvajali in kazali poskuse na živalih - ki sodeč po številnih pričevanjih niso vselej potekali po pravilih, kajti družba je praktično ves čas potopljena v obtožbe o nehumanih razmerah v laboratorijih, za nameček pa naj bi zaradi nemogočih rokov trpeli tudi zaposleni, zato kader beleži ogromen osip in stalne menjave strokovnjakov. Zato naj bi ameriški urad FDA leta 2022 že zavrnil Neuralinkovo prošnjo za začetek poskusov na ljudeh. Podjetje je očitno izvedlo izboljšave in FDA je prošnjo naposled odobril maja lani, tako da so septembra pričeli z...

Reuters - Pri Reutersu v poglobljeni reportaži na podlagi pričevanj nekdanjih in trenutnih uslužbencev Neuralinka pravijo, da je FDA lansko leto Muskovemu podjetju za razvoj biokibernetskih možganskih vsadkov enkrat že zavrnila prošnjo za odobritev poskusov s človeškimi pacienti.

Elon Musk ima navado praktično med sleherno predstavitvijo razvoja v Neuralinku obljubljati, da so poskusi na ljudeh sedaj pa zares tik pred vrati. Doslej so v njegovem podjetju za snovanje možganskih implantatov elektroniko vsadili množici živali, od podgan do prašičev in opic, toda Muskove visokoleteče napovedi o skorajšnjem premagovanju poškodb hrbtenjače ali slepote s pomočjo biokibernetike bi lahko postale meso šele, če bi se tam razvita tehnologija dokazala tudi na ljudeh. Ob zadnji takšni napovedi, lanskega novembra, je milijarder pridobitev dovoljenja ameriške Agencije za hrano in zdravila (FDA) napovedal do letošnje pomladi; dokumenti razkrivajo, da naj bi imel rok postavljen do 7. marca. Toda najnovejša...

AP News - V zadnjih dneh buri duhove odločitev mestnega nadzornega sveta v San Franciscu, da tamkajšnjim policijskim enotam v nekaterih situacijah uradno dovoli robote uporabiti na način, da z njimi ubijejo zločince.

Na zadnji novembrski dan so člani nadzornega odbora mestnega sveta San Francisca z 8 glasovi za in 3 proti izglasovali prenovo pravilnika, s katerim je mestni policiji pravno dovoljeno, da svoje robote uporabi tudi na ubojen način, in sicer "v primerih, ko je ogroženo človeško življenje". Dogodek je sprožil žolčne polemike, že ko je postalo znano, da se bo o tem glasovalo, in nekateri komentatorji ga označujejo za "začetek padca v distopijo". Toda problematika ni enoznačna in terja več pojasnil. Najprej, v trenutni obliki ne gre za rabo kakršnegakoli strojnega odločanja o usodi cilja, saj bodo roboti na vseh točkah procesa vodeni ročno. Zato so strahovi o podivjanih ubijalskih strojih iz Black Mirrorja ta hip še preuranjeni.

Gre pravzaprav za pravno regulacijo ravnanja,...

Slo-Tech - Pri Neuralinku so na letošnji predstavitvi (krajši video povzetek) napovedali, da nameravajo v roku šestih mesecev pričeti s kliničnimi preizkusi na ljudeh, obenem pa so se posvetili kopici tehničnih izboljšav v zadnjem času, pa tudi novi usmeritvi na manipulacijo možganskega režnja za vid.

Elon Musk je že za 2020 upal, da bo to leto, ko bo lahko s svojo družbo za razvoj živčnih vsadkov Neuralink pričel preizkuse na ljudeh, toda mejnik se je vedno znova vztrajno odmikal. Na današnji prezentaciji Show and Tell je razvpiti milijarder povedal, da so "vsi potrebni papirji na pristojnih agencijah" - to pomeni predvsem FDA - in da v podjetju menijo, da bi se postopki lahko začeli v roku šestih mesecev. Poleg ni odveč omeniti, da Neuralink še vedno išče kadre za vodenje kliničnih preizkusov in kot že vse tri takšne predstavitve v preteklih letih, je bila tudi današnja prvenstveno usmerjena v nabiranje novih strokovnjakov. Tokrat nekih bombastičnih novosti niti niso kazali in pravzaprav...

STAT - Prvi eksperiment v rabi globoke možganske stimulacije za zdravljenje hude depresije je dal navdušujoče rezultate, saj so pri pacientki praktično "na ukaz" močno izboljšali počutje.

Čeprav so kovinske žičke v globinah lobanje še vedno dokajšnja eksotika, pa je ena veja rabe možganskih vsadkov danes že precej razširjena: to je globoka možganska stimulacija (deep brain stimulation - DBS), ki jo že več kot dve desetletji uporabljamo za zdravljenje in lajšanje Parkinsonove bolezni, epilepsije in drugih nevroloških obolenj. Razlog je - razen učinkovitosti - tudi ta, da gre za razmeroma enostaven vsadek, z majhnim številom elektrod, ki ne zabrazgotinijo možganov v tolikšni meri kot denimo bolj razvpiti sistemi, s katerimi tetraplegiki premikajo robotske roke ali govorijo. Medtem ko je potrebno takšne elektrode odstraniti že po nekaj mesecih, pa so DBS elektrode praktično trajne.

Že pred leti so strokovnjaki prišli na misel, da bi DBS uporabili tudi za zdravljenje hujših oblik depresije,...

Slo-Tech - Iz Neuralinka so presenetili z objavo videa, v katerem kažejo makaka, ki preko možganskega implantata brezžično z mislimi usmerja kurzor na zaslonu in igra pong. Gre za potrdilo preteklih trditev Elona Muska, a ni povsem jasno, zakaj je do njega prišlo prav zdaj, saj ga ne spremlja znanstvena objava.

Ko so v Neuralinku, podjetju Elona Muska za razvoj biokibernetskih živčnih vsadkov, pred dvema letoma pokazali prve podgane z implantati, je Musku mimogrede ušlo, da nekaj podobnega že počno tudi z opicami. Toda na lanski razvpiti predstavitvi pomanjšanih brezžičnih naprav je večina demonstracij pripadla prašičem, opic pa niso omenjali. Ker so na poti do eksperimentov na ljudeh praktično neobhodna tudi testiranja na primatih, je bilo samo vprašanje časa, kdaj bomo videli tovrstno laboratorijsko žival, ki se na daljavo poigrava z računalnikom. Ta vloga je sedaj pripadla Pagerju, devet let staremu makaku.



Pagerju so šest tednov pred posnetkom vsadili dva implantata s po tisoč...

IEEE Spectrum - Avstralski raziskovalci so inovativen koncept elektrod za zajem možganske aktivnosti, ki imajo obliko žilnih opornic in jih na delovno mesto potisnejo s katetrom skozi vratno veno, naposled uspešno preizkusili tudi na ljudeh.

Pri opazovanju možganskih valov za uporabo v medicini imamo klasično dilemo med invazivnimi vsadki z relativno visoko natančnostjo zajema podatkov in pa neinvazivnimi metodami, ki pa premorejo slabšo resolucijo. Napredek beležimo iz obeh smeri; v Neuralinku na primer snujejo mehke elektrode, ki manj razdražijo tkivo, v Facebooku pa kape z vse višjo zmogljivostjo branja signalov s površja glave. Raziskovalci z Univerze v Melbournu pa so pred leti ubrali svojo pot, ki je nekje vmes med opisanima: elektrode za zajem podatkov so zapakirali v žilno opornico, kar imenujejo "stentrode" in jo prav do gibalnega režnja potisnejo skozi vratno veno. Metoda s tem ne zahteva vrtanja v lobanjo, a je tudi nekaj manj natančna kot sajenje šivank neposredno v možgane. Pred...

STAT - V Neuralinku, firmi Elona Muska za razvoj strojnih vmesnikov med računalnikom in človeškim živčevjem, so pokazali napredek v času od lanskega prvega razkritja svoje tehnologije. Možganski vsadek so uspeli pomanjšati in ga sedaj pretežno testirajo na prašičih.

Elon Musk je Neuralink pred štirimi leti ustanovil z namenom razvoja možganskih in živčnih vsadkov, ki bi živčne signale prevajali v strojni jezik in tako krmilili naprave, v bolj fantastičnih željah pa človeku celo omogočili spajanje z umetno inteligenco. Dobro leto dni je preteklo, odkar je možakar prvič odprl sicer dobro zapahnjena vrata podjetja. Takrat je pokazal inovativne mehke elektrode in stroj za njihovo hitro, robotizirano vsajanje v možgane. Znanstveni dokument okoli iznajdb je bil nato oktobra tudi objavljen v reviji Journal of Medical Internet Research. V petek je sledila osvežitev situacije, ki so jo priredili na sedežu podjetja v San Franciscu (skrajšani video povzetek). Musku je družbo od vsega začetka delal...

Ars Technica - Ameriški raziskovalci so strojni vmesnik, ki je paralizirani osebi doslej omogočal gibanje roke, nadgradili tako, da prvič zaznava tudi otip. Toda podvig vključuje nekaj tehničnih bližnjic.

Za tiste, ki podrobneje spremljajo razvoj vmesnikov med možgani in stroji za pomoč pri zdravljenju težkih poškodb, je Ian Burkhart iz Ohia že star znanec. Kot mladenič si je leta 2010 pri skoku v vodo poškodoval hrbtenjačo in izgubil nadzor okončin, z izjemo zgornjega dela rok. Leta 2014 so mu v okviru programa NeuroLife, tamkajšnjega inštituta Battelle, v možgane ob predelu motoričnega korteksa vstavili vsadek za zajem možganskih valov. Podatke so raztolmačili s strojnimi algoritmi in jih prevedli v signal, po katerem elektrode na Burkhartovi podlahti z električnimi pulzi prožijo njegove mišice. Možakar tako od leta 2016 velja za eno od zgodb o uspehu nevroznanosti, saj mu je vmesnik med možgani in računalnikom (BCI - brain-computer interface) ponovno omogočil preprosto rokovanje s predmeti -

New Scientist - Ameriški kirurgi so na nedavni konferenci objavili, da so vsaj enega pacienta zbudili po urgentni operaciji na hitro podhlajenem telesu pri blizu desetih stopinjah Celzija, ko so bili njegovi življenjski procesi več ur praktično ustavljeni. Toda natančne podatke o posegu so obljubili šele za konec prihodnjega leta.

Človeško telo pri normalni temperaturi v okolici 37 stopinj Celzija potrebuje stalen dotok kisika, sicer hitro pride do celičnih okvar - v možganih že po približno petih minutah. Dolgo že vemo, da ohlajanje telesne temperature celične procese precej upočasni, s čimer se čas do okvar podaljša. To je bistvo rabe podhlajevanja v kirurgiji z metodo DHCA (Deep Hypothermic Circulatory Arrest), ki so jo razvili že v petdesetih letih prejšnjega stoletja za operacije na prsnem košu. Pacienta se s hladno kopeljo in podobnimi prijemi ohladi na temperature med 20 in 25 stopinjami Celzija, nakar imajo zdravniki nekaj deset minut časa, da ga operirajo brez dovoda krvi v možgane....

BBC - Francoski znanstveniki so s pomočjo možganskih vsadkov in eksoskeleta tetraplegiku omogočili omejeno gibanje. Gre za prvi primer, ko so na ta način usmerjali vse štiri okončine.

Eksoskeleti se že nekaj časa uporabljajo za pomoč pri rehabilitaciji invalidov in lajšanje tegob težje pokretnih starejših ljudi. Pri obstoječih uporabnih napravah gre bodisi za zaznavo siceršnjih gibov in njihovo ojačanje, bodisi za branje živčnih signalov v okončinah. Zajem gibalnih podatkov neposredno na možganih pa je še v začetnih fazah, ker gre za mnogo zahtevnejši izziv. Neinvazivne kape z elektrodami bodo morali še pošteno razviti, da bodo dosegale želeno ločljivost, medtem ko pri vsadkih vselej obstaja tveganje za vrsto zapletov, od infekcij do poškodb.

Raziskovalci na univerzi v francoskem Grenoblu so se zaradi manjšega tveganja odločili za rabo podlobanjskih implantov, s katerimi se elektrode položi na možgansko ovojnico nad motoričnim režnjem; celokupno so uporabili dva vsadka s po 68...

The Verge - Elon Musk je na prvi javni predstavitvi Neuralinka, svojega podjetja za razvoj vmesnikov med možgani in računalnikom, pokazal robota za kirurško vsajanje mehkih elektrod v možgane in napovedal prve eksperimente na ljudeh že v prihodnjem letu.

Vstavljanje elektrod v človeške možgane je v tem stoletju že postala stalna praksa pri zdravljenju nekaterih tegob, na primer epilepsije in Parkinsonove bolezni. Vrhunec takšnega sporazumevanja med možgani in stroji danes predstavlja grob nadzor preprostih robotskih okončin, pa še to zgolj v eksperimentalnem okolju. Od pravega vmesnika med možgani in računalnikom, ki bi znal operirati s kompleksnimi podatki, nas loči še dosti znoja in potrebnih tehnoloških prebojev. Ravno to pa je...

STAT - Raziskovalci iz New Yorka so razvili prvo eksperimentalno verzijo slušnega aparata, ki lahko s pomočjo opazovanja možganov ojača natanko tiste glasove v okolici, na katere se želi posameznik osredotočiti.

Pametni slušni pripomočki bodo bržkone naslednja velika zgodba pri gadgetih in med drugim dobivajo različne zmogljivosti filtriranja signala, na primer odstranjevanje prometnega hrupa. Najnaprednejše inačice je mogoče natrenirati, da ojačajo znane glasove, na primer tiste družinskih članov. Toda nobena naprava doslej še ni prišla blizu zmogljivosti naših možganov, da hipno med množico neznanih glasov izberejo točno določene in se nanje osredotočijo, sosednje pa odstranijo. Tako denimo zdrav človek na hrupni zabavi lahko posluša naključne pogovore, medtem ko naglušen tega ne more, saj slušni aparati ne znajo selektivno...

Nature - Raziskovalci iz San Francisca so uspeli električne signale iz možganov z vsadkom prevajati v govor v obliki celotnih stavkov. Pri tem so se poslužili trika, saj so uporabili tisti del možganov, ki nadzoruje gibanje ust pri govorjenju.

Raziskovanje komunikacijskih vmesnikov med možgani in računalnikom beleži uren napredek, kar bo najprej razveselilo tiste ljudi, ki se zaradi bolezni ne morejo normalno sporazumevati z okolico. Današnje naprave, pri katerih takšne osebe z zdravim delom telesa, na primer očesno zenico ali obraznimi mišicami (kar je počel Stephen Hawking) izbirajo črke in besede s seznama, so hudo počasne. Tudi izbiranje z direktnim signalom iz možganov nosi rekord "govorjenja" z zgolj osmimi...

Nature - Kitajski znanstveniki so mišim v oko vbrizgali raztopino nanodelcev, ki pretvarjajo valovno dolžino svetlobe in tako živalim omogočili, da so videle v infrardečem delu spektra.

Človek zna do neke mere že presegati temo in v ta namen uporablja različne sisteme za nočno opazovanje. Toda ti potrebujejo električno napajanje ali pa določeno obstoječo jakost vidne svetlobe (na primer zvezdne), ki jo nato ojačajo. Zato potekajo tudi raziskave pasivnega zaznavanja infrardečega spektra, se pravi svetlobe z večjo valovno dolžino od rdeče, med 700 nanometri in milimetrom. Raziskovalci z Univerze za znanost in tehnologijo v Hefeju na Kitajskem so razvili nanodelce, ki sevanje z valovno dolžino 980 nm vsrkajo in...

The Wall Street Journal - Prometne konice, raziskovanje vesolja, spreminjanja transporta. Nekdanji najboljši prijatelj Donalda Trumpa Elon Musk ima velike ambicije za reševanje svetovnih izzivov. Ima pa tudi denar in vpliv, da vsaj lahko poizkusi uresničiti najbolj nore ideje. In najnovejša Muskova podjetniška pustolovščina želi povezati računalnike in človeško zavest, poroča The Wall Street Journal. Muskov startup, poimenovan Neuralink, že vsaj slabo leto razvija tehnologijo, ki bo omogočala ljudem komuniciranje z napravami brez fizičnega vmesnika. Ter tudi shranjevanje svojih misli naračunalniških sistemih. Dodana vrednost same tehnologije pa naj bi bila tudi rast kognitivnih sposobnosti uporabnika.

In kako to mislijo storiti? Za sedaj...

PC Pro - Avstrijsko podjetje Gtec je na sejmu CeBIT v Hannovru demonstriralo računalnik, ki bere misli. Tako rekoč. Gre za sistem Intendix, ki se namesti na glavo uporabnika in predstavlja vmesnik med možgani in prenosnikom. S pomočjo elektrod, ki se razmestijo po glavi, bere EEG-odziv možganov. Program na zaslonu izpisuje črke abecede in ko zasveti črka, ki bi jo uporabnik rad sporočil, mora pomisliti na nekaj vnaprej določenega, s čimer sproži prepoznaven signal EEG, ki ga računalnik prepozna. Tako se lahko sporazumevajo ljudje, ki ne morejo govoriti, pisati ali se kako drugače odzivati. Na začetku traja izpis posamezne črke 30 sekund, proizvajalec pa obljublja, da se da z vajo ta čas skrajšati na pičlo sekundo na znak. Urednik...