Slo-Tech - Osemnajst držav je podpisalo neobvezujoč dogovor dogovor o varni umetni inteligenci, med katerimi so tudi ZDA, Velika Britanija, Nemčija in Avstralija. Dogovor, ki so ga javnosti predstavili v nedeljo zvečer, je po besedah ZDA prvi mednarodni dogovor o ukrepih, ki bodo obvarovali uporabo umetne inteligence in varnost pred zlonamernimi akterji. Dogovor predvideva ukrepe, ki bodo zagotavljali, da bo umetna inteligenca varna že zaradi samega ustroja (secure by design).

Dvajset strani dolg dogovor predvideva, da bodo podjetja pri izdelavi in uporabi orodij umetne inteligence to počela na način, ki bo varoval uporabnike in javnost pred zlorabami. Gre sicer za neobvezujoče predloge, ki so splošna priporočila o nadzoru sistemov, zaščiti podatkov in preverjanju dobaviteljev. Kljub temu gre za pomemben dokument, ker predstavlja prvi korak pri zagotavljanju varnosti in ker so se podenj podpisale številne države, je dejala Jen Easterly iz ameriške agencije za kibernetsko varnost in...

Slo-Tech - Umetna inteligenca gre na sodišče, a ne v vlogi obtoženega, temveč v vlogi zagovornika. Februarja bo na sodni obravnavi obdolženca zastopala umetna inteligenca, ki mu bo svetovala, kaj in kdaj reči. To bo prvi primer v zgodovini, ko bo zagovornik umetna inteligenca. Upravljavec ne razkriva lokacije sodišča ali konkretnega postopka, v katerem bo umetna inteligenca udeležena.

Postopek bo seveda zelo enostaven, saj gre za preprost primer globe zaradi prehitre vožnje, zoper katero je kršitelj vložil zahtevo za sodno varstvo. Odvetniške storitve mu bo nudila organizacija DoNotPay, ki že od leta 2015 nudi aplikacijo za pravne bitke, ki stane 12 dolarjev mesečno. Začela se je kot robot (chatbot) za pritoževanje zoper kazni za nepravilno parkiranje, odtlej pa je pridobila še nekaj drugih funkcionalnosti. V ozadju teče IBM Watson, ki se je za pravnika že bil izučil. DoNotPay ima zavidljivo uspešnost, saj je izmed več sto tisoč kazni za nepravilno parkiranje ubranil dobro polovico.

Sedaj...

Slo-Tech - Vojaki, ki so si morali zapomniti protokole za rokovanje z jedrskim orožjem, so uporabljali aplikacije za izdelavo virtualnih učnih kartic (flashcard apps), ki so javno razkrile tajne informacije o jedrskem orožju. Preiskovalni portal Bellingcat je ugotovil, da so bile številne učne kartice, ki so si jih izdelali vojaki, javno dostopne. Na njih so bile dostopne informacije o protokolih za jedrsko orožje in nekatere lokacije v Evropi. Šest lokacij neuradno že poznamo, uradno pa jih niti ZDA niti nobena izmed gostiteljskih držav ne potrdi.

Na učnih karticah so tudi informacije, kateri bunkerji vsebujejo pripravljeno orožje (hot) in koliko jih je. Razkrili so tudi podatke o lokaciji nadzornih kamer, patruljiranju, identifikacijske podatke za vstop v baze, protokole za komuniciranje ogroženosti vojakov itd. Odkrili so kartice, ki so jih pripravili vojaki iz vseh šestih lokacij jedrskega orožja v Evropi (Kleine Grogel v Belgiji, Aviano in Ghedi v Italiji, Büchel v Nemčiji, Volkel na...

Slo-Tech -
Kakšne so tehnološke in družbene rešitve za sledenje posameznikom okuženim s covid-19 in ali bodo sploh zaživele, bo v moderiranem pogovoru ponedeljek poizkusil ugotoviti italijanski strokovnjak Denis 'Jaromil' Roio. V zadnjih mesecih Roio razburja domačo in mednarodno javnost z razmisleki o tehnoloških, moralnih in etičnih vidikih sledenja posameznikom v boju s korona virusom. Roio je sicer strokovnjak za podatkovno suverenost, bil je eden od pobudnikov in CTO v evropskih raziskovalnih projektih D-CENT in DECODE ter raziskoval, kako lahko decentralizirani sistemi spremenijo družbo.

Dogodek bo potekal v ponedeljek med 17. in 18.30 uro in je del mednarodne konference Moneylab, ki letos poteka le virtualno.

Kdo je Denis Roio

Denis Roio, bolje znan po svojem hekerskem vzdevku Jaromil, je tehnološki direktor vodilnega evropskega projekta o tehnologijah veriženja blokov in lastništvu podatkov DECODE, ki vključuje pilotne programe v sodelovanju z barcelonsko in amsterdamsko občino....

Slo-Tech - Na generalni konferenci Unesca v Parizu so potrdili predlog Slovenije, po katerem bo v Ljubljani v začetku prihodnjega leta nastal mednarodni administrativno-raziskovalni center za področje strojnega učenja pod okriljem te organizacije.

Slovensko Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je lanskega maja Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO predlagalo ustanovitev mednarodnega centra za področje umetne inteligence v Sloveniji. Predlog je naletel na pozitiven odziv, zato ga je ministrstvo v preteklem letu oblikovalo podrobneje in predvidelo, da bo center v začetni fazi zaživel v okviru Inštituta Jožef Stefan Ljubljani. Sedaj so na 40. generalni konferenci organizacije predlog tudi soglasno sprejeli. Do ustanovitve naj bi prišlo v začetku prihodnjega leta: najprej bo februarja ali marca podpisan sporazum med ministrstvom in Unescom, sledil bo dejanski nastanek centra.

Institucija bo imela uradno ime International Research Centre on...

MMCVentures - Umetna inteligenca je trenutno ena najpopularnejših krilatic, zaradi česar je pogosto prilepljena k izdelkom in storitvam, ki z njo nimajo prav veliko zveze.

MMC, londonsko podjetje tveganega kapitala je zato opravilo raziskavo, ki je zajela 2.830 zagonskih podjetij iz trinajstih držav članic EU, pri čemer so preverjali bistvo njihove dejavnosti, aktivnosti in vire financiranja. V 40 odstotkih niso našli nobene sledi umetne inteligence, kar po mnenju MMC pomeni, da startupi, ki se razglašajo za AI podjetja, to čisto lahko tudi niso.

Drži pa tudi, da pogosto ne gre za zavajanje s strani samih podjetij, pač pa je napačna klasifikacija posledica analiz nekoga tretjega....

TheNextWeb - V Tencentovem laboratoriju za umetno inteligenco so razvili dva bota, ki premagujeta najtežjo Blizzardovo vgrajeno pamet.

Čeprav je videti, da so ekipne igre postale glavna tarča raziskovalcev umetne inteligence, pa tudi njihova nekdanja ljubica, Starcraft 2, ni pozabljena. Inženirji pri Tencentu so pokazali dva AI agenta, ki sta nadvladala tiste, ki jih dobimo skupaj z igro. Sam uspeh niti ni revolucionaren; je pa za vse, ki jih zanima razvoj umetne inteligence, zelo zanimiv vpogled v postopke, ki so razvijalce vodili in so jih dovolj jedrnato popisali.

Med obema botoma namreč zgolj prvi uporablja deep learning, medtem ko ga drugi (še) ne. TSTARBOT1 je agent, ki se v svoji nevronski mreži odloča med 165 makro ukazi, kot je grajenje posameznih stavb, medtem ko ga...

DARPA - Ameriška agencija za vojaške raziskave DARPA je sprožila nov program za razvoj umetne inteligence, vreden dve milijardi ameriških dolarjev.

Sredi lanskega leta je kitajska oblast začrtala širokopotezno strategijo, s katero želi državo do leta 2030 zavihteti na vodilno mesto v industriji umetne inteligence. Kopica tamkajšnjih socialnih eksperimentov kaže, da ne gre za prazne besede. To je v Združenih državah povzročilo veliko vznemirjenja, saj država na tem področju nima krovne strategije, podobne kitajski, temveč pobudo pri razvoju prepušča zasebnim podjetjem. Naposled so meseca maja v Beli hiši priredili srečanje s predstavniki industrije, na katerem je padlo nekaj

Slo-Tech - IBM-ova umetna inteligenca ne žveči več podatkov le potihoma, temveč je pripravljena tudi na živahne debate z ljudmi. Na dogodku IBM Watson West v San Franciscu sta se Noa Ovadia, izraelska državna prvakinja v debaterstvu iz leta 2016 in danes zaposlena v IBM-u, ter Dan Zafrir pomerila z IBM-ovo umetno inteligenco Project Debater. Rezultat je bil formalno neodločen, neformalno pa smo lahko osupli nad razvitostjo umetne inteligence.

Project Debater je deloval tako, da je imel na razpolago več sto milijonov dokumentov, ki so segali od časopisnih izrezkov do znanstvenih člankov. Ni pa bil priključen v internet. Z informacijo iz svojega korpusa je lahko oblikoval odgovore. Ti seveda niso bili popolnoma tekoči, a rezultat je bil po mnenju občinstva...

Slo-Tech - Vodje in ustanovitelji podjetij na področju umetne inteligence so na Združene narode naslovili odprto pismo, v katerem se zavzemajo za popolno prepoved avtonomnih orožij, popularno imenovanih ubijalski roboti. Med 116 podpisniki so tudi ustanovitelj Tesle in SpaceXa Elon Musk, vodja razvoja aplikativne umetne inteligence pri Googlovem DeepMindu Mustafa Suleyman, ustanovitelj Universal Robotics Esben Østergaard in številni drugi. Podjetja, ki jih predstavljajo, zaposlujejo več deset tisoč raziskovalcev po vsem svetu in ustvarjajo milijarde dolarjev. Podobno pismo je leta 2015 podpisalo več tisoč raziskovalcev z univerz in raziskovalnih laboratorijev po celem svetu, podprli pa so ga tudi...

futurism - Umetnost je najnovejše področje, na katerega želijo prodreti podjetja, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco. Že danes najdemo umetniška dela, katerih avtor je umetna inteligenca. Zato smo pogledali, kaj se dogaja na posameznih področjih umetnosti iz vidika razvoja umetne inteligence. Odpira pa pohod AI v svet umetnosti tudi zanimiva vprašanja, kot recimo, kdo je sploh lastnik teh del?

Slikarstvo

Najbolj v ospredju javnosti na področju slikarstva je Google Deep Dream, ki se uči razpoznati objekte s skeniranjem pikslov milijonih fotografij. Najprej se je program naučil, kako prepoznati...

Slo-Tech - Seznam tehnoloških in avtomobilskih velikanov, ki se podajajo na področje samovozečih avtomobilov, vsebuje vsako podjetje, ki kaj pomeni - med velikani denimo Google, Tesla, Ford, Mercedes-Benz, Apple, BMW, Honda, VW. Zato ni presenetljivo, da sedaj dobiva tudi Nvidio. Ta teden je kalifornijska agencija za promet Nvidii izdala dovoljenje za testiranje avtonomnih vozil na javnih cestah.

Nvidia že zdavnaj ne proizvaja več le grafičnih kartic, temveč razvija umetno inteligenco ter sisteme za računalniški vid (Drive PX2 so pokazali že na CES-u) in strojno učenje, ki jih uporabljajo tudi nekateri proizvajalci samovozečih avtomobilov (npr. Tesla in Delphi). Kot kažejo posnetki prvih testov,...

Slo-Tech - Za vse so bili krivi nemški letalski inženirji, ki so izdelali prehitra vojaška letala. Sistemi protiletalske obrambe jim niso mogli več slediti in strelci so le na slepo tratili dragocene naboje.

V ameriški vojski so pomislili, da problema hitrih letal ne morejo rešiti samo inženirji, ampak potrebujejo tudi pomoč teoretičnih znanstvenikov. Zato so v poseben raziskovalni oddelek povabili znanega matematika Norberta Wienerja in ga prosili, naj jim pomaga razviti matematični model, s katerim bi protiletalsko orožje naučili predvidevati obnašanje sovražnega letala ter sproti prilagajati merilni sistem.

Wiener je vedel, da mora razviti dinamičen model, saj matematičnega merilca ne čaka le izračunavanje krivulje gibanja letala in izstrelka, ampak bo moral upoštevati tudi manevre pilota, ki se bo hotel izogniti protiletalskemu ognju. Uporabil je teorijo signalov in izpopolnil načelo povratne zanke, s katerim je postavil enega izmed matematičnih temeljev za učeči se stroj in umetno...

Slo-Tech - Ljudje so danes z odprtimi rokami sprejeli udobje tehnologije ne da bi zares razumeli, kako ta deluje ter kakšen abnormalen potencial kopičenja podatkov imajo naše naprave, katere praktično vedo, kdo smo, kje smo in kaj počnemo (ter še na tisoče drugih zadev). To dosežejo s pomočjo "pametnih" ter vedno bolj kompleksnih algoritmov, ki lahko v delčku sekunde najdejo, sortirajo, določijo, kontrolirajo in ukrepajo na podlagi množice podatkov, da nam tako pomagajo pri vsakdanjih življenjskih opravilih; v nasprotnem primeru bi se ljudje najbrž izgubili v preobilici informacij.

Za večino ljudi...

Kiberpipa - O četrtem tradicionalnem No-lan partyju, ki bo v ponedeljek, 10.12. ob 17h potekal v Kiberpipinem računalniškem muzeju, je bilo pisano že eni izmed preteklih novic. Naj še enkrat spomnimo, da bo tekmovanje tokrat potekalo na Commodorjih 64, in sicer v Commodore BASIC V2 programiranju in nato v legendarni igri Wizard of Wor. Prijave zbiramo na muzej at kiberpipa.org. Zelo zaželjeno je, da udeleženci, ki imajo to možnost, prinesejo sabo joystick in morda kar Commodorja 64. Tukaj si preberite pravila igre in potek dogajanja četrtega No-lan partyja.



Torkov Pipin odprti termin (11.12. ob 19h) bo namenjen enemu največjih odprtokodnih sistemov za strojno učenje in odkrivanje zakonitosti iz...