vir: DARPA
Sredi lanskega leta je kitajska oblast začrtala širokopotezno strategijo, s katero želi državo do leta 2030 zavihteti na vodilno mesto v industriji umetne inteligence. Kopica tamkajšnjih socialnih eksperimentov kaže, da ne gre za prazne besede. To je v Združenih državah povzročilo veliko vznemirjenja, saj država na tem področju nima krovne strategije, podobne kitajski, temveč pobudo pri razvoju prepušča zasebnim podjetjem. Naposled so meseca maja v Beli hiši priredili srečanje s predstavniki industrije, na katerem je padlo nekaj načelnih sklepov, med njimi tisti o potrebi po večji sprostitvi podatkovnih baz za učenje strojne pameti.
Zdaj je DARPA predstavila prvi konkretni vladni program za utiranje poti novim odkritjem v umetni inteligenci. Poimenovali so ga AI Next in mu za dobo naslednjih petih let namenili dve milijardi dolarjev. Fokus kampanje, ki naj bi združevala "nekaj ducatov" raziskovalnih skupin, je boljše sodelovanje med človekom in strojno inteligenco, predvsem v smislu našega razumevanja razlogov za njene odločitve. Po kmečko povedano, tu izumljene sintetične pameti bodo morale znati razložiti lastno vedenje.
Resnici na ljubo dve milijardi za ameriško obrambno ministrstvo nista blazno velik denar. Najavo je morda zanimiveje gledati z vidika odgovora vojske na vihanje nosu raziskovalcev v branži, ki se nočejo ukvarjati z vojaško AI in so na primer pred meseci prisilili Google, da je izstopil iz Pentagonovega Projekta Maven. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da je obračanje hrbta vojski kratkovidno početje, ki ne bo zavrlo prihoda "ubijalske AI", zdaj pa so v Pentagonu kratkomalo dali vedeti, da je več kot dovolj raziskovalcev, ki nimajo takšnih zadržkov. Kljub temu je malce komično, kako so se v najavi pedantno izogibali kakršnikoli omembi avtonomnih napadalnih strojev.
