Slo-Tech - Razširitve v Chromu uporabljajo platformo Manifest v2 (Mv2), ki omogoča dostop do API chrome.webRequest, kjer imajo razširitve praktično neomejen dostop do elementov pri nalaganju spletne strani. To omogoča delovanje vtičnikov za blokiranje oglasov, denimo AdBlock, ki na vseh chromiumskih brskalnikih (Chrome, Vivaldi, Edge, Brave) učinkovito opravljajo svoje delo. Ni presenetljivo, da Google to precej jezi, ker je podjetje največji ponudnik oglasnega prostora na spletu. Junija se bo to korenito spremenilo - na slabše.

Tedaj bo postala obvezna uporaba naslednje verzije Manifest v3 (Mv3), ki bo precej manj darežljiva. Novi API chrome.declarativeNetRequest bo bolj restriktiven, saj bo blokiranje izvajal Chrome, razširitev pa bo lahko le zahtevala blokado. Ker bo obstajala kopica omejitev, denimo število pravil za filtriranje, bo rezultat manj predvidljiv in manj temeljit. Da se bo to zgodilo, je jasno že več kot leto dni, premikal se je le rok, kdaj bo Mv3 obvezen. Po juniju 2024 ne...

Slo-Tech - Uporaba vtičnik za blokado oglasov v brskalnikih (ad block) je razširjena, čeprav upravljavci spletnih strani in zlasti oglaševalci nad njimi niso navdušeni, ker neposredno režejo v njihovo pogačo. Uradne inštitucije se do tega načeloma ne opredeljujejo, ker posameznikovo blokiranje posameznih domen ali vsebin na internetu ni nezakonito, prav tako ni nič narobe s pritiski upravljavcem strani, ki ob blokadi oglasov včasih ne prikažejo vsebine. Zanimivo pa je, da je sedaj celo ameriški preiskovalni urad (FBI) priporočil uporabo vtičnikov za blokiranje oglasov.

V predprazničnem opozorilu so zapisali, da zlikovci čedalje pogosteje uporabljajo oglaševalske storitve za prikazovanje lažnih oglasov, pretvarjanje in preusmerjanje na škodljive spletne strani. Na njih se znajdejo izsiljevalska programska oprema in orodja, ki zbirajo osebne, prijave in finančne podatke posameznikov. Opozarjajo, da je v nekaterih primerih tudi pri iskalnih zadetkih težko ločiti med legitimnimi zadetki in...

Slo-Tech - Leta 2002 je Danec Henrik Aasted Sørensen izdal verzijo 0.1 razširitve AdBlock za brskalnik Firefox, leta 2009 pa Američan Michael Gundlach za Chrome in pozneje Safari. Od takrat je to orodje za lažje navigiranje po medmrežju preneslo že več kot 60 milijonov uporabnikov. Ves ta čas pa ni manjkalo kontroverznosti, saj ustvarjalci pravijo, da je blokiranje oglasov samo še ena oblika piratstva. Lahko pa, da bo vsega že kaj kmalu konec (vsaj na brskalnikih Chromium).



Januarja 2023 bo Google Chrome nehal podpirati Manifest v2 (Mv2) - ta omogoča uporabo chrome.webRequest API - in bo začel uporabljati verzijo Manifest v3 (Mv3). To bo močno okrnilo uporabnost dodatkov za blokiranje oglasov na vseh brskalnikih Chromium (Vivaldi, Brave, Edge...)

So se pa temu že odrekli pri Mozilla Firefox-u, ki bo blokiranje oglasov še vedno dopuščal v polni meri in tako upal na rast deleža uporabnikov na trgu brskalnikov.

The Wall Street Journal - Največji igralec na področju digitalnega oglaševanja po poročanju The Wall Street Journala razvija rešitev za blokiranje oglasov v brskalniku Chrome. Dodatek za blokiranje oglasov bo avtomatično integriran tako na mobilni kot namizni različici brskalnika.


Če novica WSJ-ja drži, Google na prvi pogled veliko, saj so oglasi eden izmed najpomebnejših finančnih tokov za podjetje. In prek Chroma do internetnih straneh dostopa več kot 50 odstotkov uporabnikov interneta. Ampak kot vedno, Google ve, kaj dela.

Vendar Google ne bo blokiral svojih oglasov, ampak bo targetiral t.i. nesprejemljive oglase. Kateri pa so najbolj nesprejemnljivi oglasi, definira Koalicija za boljše oglase. Med člani Koalicije sta tudi Google in Facebook. Po njihovem mnenju med tovrstne nezaželjene...

Extremetech - Sredi decembra se je Forbes odločil preizkusiti, koliko obiskovalcev njihove strani bi bilo pripravljenih izključiti vtičnike za blokiranje oglasov v svojem brskalniku. In ko so nekateri to storili, so nehote prejeli malware.

Debata o moralnosti uporabe programov za blokiranje reklam na internet ima že dolgo brado, posebej aktualna pa postaja v zadnjem času, saj se število njihovih uporabnikov povečuje. Ker so oglasi za številne spletne strani, od navadnih blogov do velikih novinarskih hiš, ključni vir prihodkov, predstavlja njihovo blokiranje problem. Rešujejo ga na različne načine, med katerimi je najradikalnejši onemogočanje dostopa do strani ob vključenem blokiranju oglasov, kar počne Bild.

Forbes je decembra začel podoben...

Slo-Tech - Asus je napovedal, da bodo prihodnje leto na svoje pametne telefone in tablice prednameščali in privzeto vključili program za blokiranje oglasov AdBlock Plus. Nameščen bo v Asusov privzeti brskalnik, medtem ko bodo uporabniki Chroma, Firefoxa in ostalih brskalnikov morali za morebitno blokiranje še vedno poskrbeti sami. AdBlock Plus blokira vse oglase, ki niso del programa Acceptable Ads. Vanj se uvrstijo oglaševalci, katerih oglasih niso moteči, se držijo uveljavljenih smernic in dobrego okusa, ter seveda nekaj tudi plačajo.

Na namiznih računalnikih je blokiranje oglasov čedalje popularnejše, smo ugotavljali že avgusta. V Sloveniji na primer reklame blokira skoraj petina uporabnikov (19 odstotkov), kar je zgolj...

Slo-Tech - Adobe in dublinsko podjetje PageFair sta objavila rezultate raziskave o uporabi orodij za blokiranje oglasov na internetu, ki kaže na njihovo čedalje večjo priljubljenost. Ugotovili so, da okrog 198 milijonov uporabnikov interneta redno uporaba tovrstna orodja, kar naj bi ponudnike vsebine letos stalo okrog 22 milijard oglaševalskih prihodkov.

Število uporabnikov orodij za blokiranje reklam se je v zadnjem letu povečalo za 41 odstotkov, v...

BBC - Google bo ustanovil 60 milijonov evro vreden sklad za inovacije pri digitalnem založništvu (Digital Publishing Innovation Fund), s čimer bo sklenil spravo s francoskimi založniki. Jedro spora, ki se vleče že nekaj let, so bili zaslužki, ki jih Google ustvari s prikazovanjem povezav do novic na spletnih straneh francoskih časnikov. Google je namreč z oglaševanjem služil lepe denarje s prikazovanjem povezav oziroma iskalnih zadetkov (sama vsebina je bila še vedno na straneh časnikov), kar se je zdelo časnikom nepravično. A Google jim je zagrozil, da jih bo v celoti blokiral iz svojih iskalnih zadetkov - in kogar ni na Googlu, ga ni. Francija pa je zagrozila, da bo obdavčila spletno oglaševanje in zbiranje osebnih podatkov,...

The New York Times - Drugi največji francoski ponudnik dostopa do interneta Free je poizkusil nekaj revolucionarnega. Na nivoju modema (oziroma ADSL-vmesnika) bi blokirali vse oglase, tako da jih uporabniki v lokalnem omrežju ne bi videli. Zamisel bi uporabniki z veseljem sprejeli, oglaševalci in strani, ki od njih živijo, pa so uprizorili enega največjih spletnih revoltov. S tem se uničuje brezplačen internet, niso nič ovinkarili. Freejeva nakana je sedaj tragikomično propadla, saj je posredovala kar vlada.

Francoska ministrica za digitalno ekonomijo Fleur Pellerin je povedala, da se je pogovorila s Freejem in ga prepričala, da projekt ukinejo. Dejala je, da "noben deležnik ne more samovoljno ogroziti digitalnega ekosistema". Takšna...

Ars Technica - Oglasi so sestavni del interneta, saj predstavljajo glavni vir financiranja za ogromno množico velikih in malih spletnih strani, ki so za uporabnike brezplačno dostopne. Vse tehnike za blokiranje oglasov so zato nujno kompromis med dvema svetovoma. Uporabniki oglasov seveda ne bi želeli gledati, a če bi ugasnili, bi se zaprle tudi denarne pipice in posledično tudi strani same. Zato ni čudno, da je Microsoftova odločitev, da bo Internet Explorer 10 privzeto vključil zastavico DNT (Do Not Track), sprožila revolt med oglaševalci - pa čeprav ne gre za prikaz oglasov, ampak zgolj sledenje in profiliranje uporabnikov. Ker naj ne bi šlo za zavestno odločitev uporabnikov, marsikod ignorirajo Internet Explorerjevo nastavitev DNT. Si predstavljate, da bi nekdo avtomatično blokiral vse oglase na internetu?

Francoski ponudnik dostopa do interneta Free poizkuša prav...

ZDNet - Nova tehnologija DNT za večjo zasebnost na internetu je dvignila že obilico prahu, čeprav je sploh še niso podprli vsi. Gre za nastavitev Do Not Track, ki jo lahko vključimo v brskalniku. Ta v tem primeru dvigne zastavico DNT in vsem obiskanim stranem sporoči, naj obiskovalcu ne sledijo s piškotki. Sliši se enostavno in uporabno, težave pa so se skrivale v podrobnosti.

DNT se zanaša na dobro voljo piscev strani, da se bodo držali neobveznega standarda in res ne bodo sledili uporabnikom, čeprav imajo vse tehnološke možnosti, da bi jim. Funkcija se je kljub temu kar dobro prijela in si...

Yahoo News - Težave z implementacijo standarda DNT (do not track) v Internet Explorerju 10 se nadaljujejo. Problem ostaja privzeta vključitev te možnosti v IE 10, zaradi česar se pojavljajo pomisleki, ali dejansko izraža željo uporabnika. Tako je tudi Yahoo napovedal, da DNT v IE10 ne bodo spoštovali.

DNT se vpeljali, da bi lahko uporabniki izrazili svoje želje glede sledenja. Kdor ne želi, da mu spletne strani sledijo s piškotki, stalno hrambo (persistent storage) ali kako drugače, v brskalniku vključi DNT in spletne strani mu (vsaj v teoriji) ne bodo sledile oziroma ga poskušale enolično...

Slo-Tech - Lani smo prvikrat poročali o novosti, ki jo vpeljala Mozilla in se je do danes dobro prijela. Gre seveda za zloglasno funkcijo DNT (do not track), ki je v brskalniku lahko vključena ali izključena. Če brskalnik dvigne zastavico DNT, potem oglaševalci na spletni strani obiskovalcem ne smejo slediti (s pomočjo piškotkov, persistent storagea ali kako drugače). Podporo standardu so napovedali vsi vodilni proizvajalci brskalnikov, oglaševalci pa so se zavezali, da bodo DNT upoštevali, nadzor pa bo vršila ameriška Zvezna trgovina za trgovino (FTC). Stvari pa so se zapletle z Internet Explorerjem...

Slashdot - Dobre novice iz Redmonda: Internet Explorer 10, napovedan za začetek prihodnjega leta za Windows 7 in 8, bo imel že v privzeti namestitvi vključeno zastavico DNT (Do-not-track). Dobra posledica tega je, da oglaševalci (če jim seveda zaupamo) ne bodo smeli slediti spletni aktivnosti IE uporabnika skozi vključke (fb, twitter, google analytics, idr.) na različnih spletnih straneh.

Prvič smo o tem brali junija, vendar si je zaradi burnega odziva W3C delovne skupine, posebej predstavnice Mozille (ki vodi standard) Microsoft takrat hitro premislil. Natančna kronologija dogodkov je na na voljo na ZDNetu, ampak v bistvu je šlo za to, da jim je Aleecia M. McDonald iz Mozille zabrusila, da češ kaj se pa gredo. Po privzetem vključen...

Google - Google je prvikrat razkril konkretne številke, koliko odstotkov dohodkov od sistema AdSense dobijo založniki in koliko pobere Google. AdSense sestoji iz več delov: najbolj znan je vsebinski del, ki avtorjem omogoča nabiranje denarja s postavitvijo reklam ob vsebino na spletni strani. Priljubljen je še iskalni del, ki se prikaže ob iskalnih zadetkih.

Google lastnikom strani posreduje 68 odstotkov zbranega denarja od oglasov z AdSense, medtem ko preostanek porabijo zase. Kot pravijo, je ta delež konstanten že od splavitve AdSensa leta 2003. Iskalni partnerji dobijo nekoliko manjši delež, in sicer le 51 odstotkov za prikaz oglasov ob iskalnih rezultatih po svetu. Ta delež je konstanten od leta 2005, pred tem pa je bil še manjši. Za druge različice AdSensa (mobilna, za igre itn.) deležev niso želeli razkriti, saj se te še intenzivno spreminjajo.