BBC - Britanska policija je svojim zaposlenim naročila, naj na službene telefone ne namestijo aplikacije za slednje stikom, ki jo je izdal NHS. Nekateri policisti poročajo, da so prejeli navodila, naj ignorirajo opozorila omenjene aplikacije na osebnih telefonih, torej naj ne gredo v samoizolacijo po tveganem stiku. Policisti, ki so aplikacijo namestili, pa potem osebnih mobilnih telefonom ne smejo nositi s seboj, ko so v službi. Namesto tega so na primer v Lancashiru policistom naročili, naj v primeru vprašanj in pomislekov raje pokličejo na interno številko za pomoč.

Za BBC so v Lancashiru dodali, da lahko policisti kot vsi državljani snamejo in namestijo aplikacijo za sledenje stikom. Ker pa potrebujejo zagotovila, da bo aplikacija konsistentno delovala za vse zaposlene, česar sedaj še nimajo, so jim svetovali, naj jo raje namestijo na osebne in ne službene telefone. Toda osebnih telefonov potem ne morejo nositi s seboj. Vodstvo policije situacijo preučuje in bo v najkrajšem času...

Slo-Tech - Čeprav smo Evropejci z uveljavitvijo Splošne uredbe v varstvu podatkov (GDPR) pred časom izpadli nekoliko zategnjeni, je duh očitno ušel iz steklenice in tozadevna ozaveščenost se očitno širi tudi onkraj Atlantika.

Kalifornijski guverner Jerry Brown je v četrtek namreč podpisal California Consumer Privacy Act of 2018, ki sta ga le nekaj ur pred tem soglasno sprejela oba predstavniška domova v Sacramentu. Zvezna država, s 40 milijoni prebivalcev, znana po soncu, plažah in Holywoodu, je tako postala prva entiteta ZDA, ki je na ta način zaščitila svoje prebivalce. Bolj nerodno je, da je...

Sodbe ECHR - Evropsko sodišče za človekove pravice je v zadevi Bărbulescu proti Romuniji razsodilo, da je delodajalčev vpogled v elektronsko komunikacijo zaposlenega in njegova odpustitev predstavljala kršitev človekovih pravic, ki jih romunska sodišča niso znala zaščiti. Z enajstimi glasovi proti šestim je veliki senat ugotovil, da gre za kršitev 8. člena evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o pravici do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja.

Bogdan Mihai Bărbulescu je bil od avgusta 2004 do avgusta 2007 zaposlen v zasebnem podjetju, kjer si je na zahtevo delodajalca ustvaril račun pri Yahoo Messengerju, da je lahko odgovarjal na vprašanja strank. Julija 2007 je v podjetju zaokrožila okrožnica, da so enega...

Ars Technica - Ameriško vrhovno sodišče je potrdilo razsodbo sodišča nižje stopnje, da je kalifornijski zakon o omejevanju prodaje videoiger in računalniških iger z nasilno vsebino mladoletnim protiustaven. Kalifornija je namreč leta 2005 sprejela zakon o prepovedi prodaje iger, "za katere bi razumna oseba mogla domnevati, da se obračajo na odklonska ali morbidna zanimanja mladoletnih, da so v nasprotju z moralnimi normami okolice o tem, kaj je za mladoletne primerno, zaradi česar igra nima resne literarne, umetniške, politične ali izobraževalne vrednosti za mladoletne." Katere točno so te igre in kaj je nasilna vsebina, v zakonu ni bilo definirano.

Igre zanje so še vedno lahko kupili starši. Če pa bi prodajalce ujeli, da igre prodajajo otrokom samim, bi jim grozila kazen...

Slo-Tech - Pri vprašanju zasebnosti na delovnem mestu gre za trk dveh interesov – interesa delodajalca po gospodarni izrabi delovnega časa in sredstev ter pravice do zasebnosti zaposlenega. Različni pravni sistemi dajejo prednost enkrat enemu, drugič drugemu. V praksi sta se v zvezi s tem izoblikovala predvsem tim. “ameriški” pristop, ki daje prednost delodajalcu in tim. “evropski” pristop, ki daje prednost zaposlenemu.

Predstavitev obeh pristopov ter nekoliko podrobnejšo ureditev področja zasebnosti na delovnem mestu v slovenski zakonodaji si lahko preberete na spletnem mestu Pravokator v članku Komunikacijska zasebnost na delovnem mestu.

Gre za prosto dostopen prispevek, ki je pred kratkim izšel v zborniku Kriminaliteta in tehnologija, ki ga je izdal Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.

Slo-Tech - Vrhovno sodišče ameriške zvezne države Wisconsin je 16. julija letos v primeru Schill v. Wisconsin Rapids School District presodilo, da je elektronska pošta, ki jo vladni uslužbenci pošljejo z računalnika na delovnem mestu, zasebna.

Primer se je začel aprila 2007, ko je državljan Don Bubolz želel pridobiti izpis elektronskih sporočil pet učiteljev, ki so bila zasebne narave, a poslana iz službenega računalnika. Šola je najprej presodila, da gre za informacijo javnega značaja, saj so bila sporočila poslana s službenih (državnih) računalnikov, vendar so se učitelji pritožili. Na prvi stopnji so pritožbo sicer izgubili, vendar je nato Vrhovno sodišče ameriške zvezne države Wisconsin presodilo, da mora biti delovanje javne oblasti sicer odprto, vendar pa vsebina zasebnih sporočil vladnih uslužbencev ni stvar javnosti.

Sodišče je kljub temu v določenih primerih dopustilo možnost razkritja zasebnih elektronskih sporočil vladnih uslužbencev poslanih iz računalnikov na delovnem mestu, na...

Slo-Tech - Kot smo poročali decembra 2009 je Vrhovno sodišče ZDA prvič v svoji zgodovini sprejelo v presojanje primer, ki se nanaša na komunikacijsko zasebnost na delovnem mestu. Šlo je za primer City of Ontario v. Quon, sprožil pa ga je pripadnik posebnih policijskih sil (tim. SWAT team) Jeff Quon, skupaj s še tremi policisti.

Delodajalec je namreč pridobil prepis tekstovnih sporočil iz službenega pagerja dveh pritožnikov, pri čemer se je izkazalo, da so bila sporočila enega izmed pritožnikov v veliki meri zasebne narave ter zelo seksualno eksplicitna.

Maja 2003 so nato pritožniki na okrožno sodišče v Kaliforniji vložili tožbo zaradi kršitve pravice do zasebnosti, ki pa ni razsodilo njim v prid. Sledila je pritožba na prizivno sodišče, ki je 18. junija 2009 presodilo, da je v tem primeru šlo za kršitev pravice do zasebnosti v zvezni in kalifornijski ustavi. Sledila je pritožba na Vrhovno sodišče, ki je ugotavljalo ali pripadnik posebne enote policije upravičeno pričakuje zasebnost na...

Google - Neki italijanski učenci iz Torina so leta 2006 na Google Video naložili videoposnetek, v katerem se spravljajo na avtističnega sošolca. Posnetek je presegal vse meje dobrega okusa, zaradi česar so ga le nekaj ur po prejemu obvestila italijanske policije na Googlu odstranili. Poleg tega so sodelovali s policijo pri identifikaciji tistega, ki je posnetek naložil na splet. Storilka in nekaj ljudi iz posnetka je bilo kasneje obsojenih na 10 mesecev družbenokoristnega dela. Pričakovali bi, da se zgodba tu konča, a ni bilo tako.

Javni tožilec iz Milana je štiri Googlove uslužbence - to so David Drummond, Peter Fleischer, George Reyes in Arvind Desikan) - obtožil razžalitve in kršitve italijanskega zakona o varstvu zasebnosti. Omenjeni zaposleni so leta 2008 zapustili Google. Seveda nihče izmed njih ni imel ničesar opraviti s spornim posnetkom, saj se niso pojavili v njem, niso ga posneli, niso ga naložili niti ga pregledali pred ali po objavi.

Zato je toliko bolj presenetljivo, da je...

Slo-Tech - Kot poročajo na blogu Vrhovnega sodišča ZDA, bo Vrhovno sodišče prvič v svoji zgodovini presojalo o zasebnosti na delovnem mestu.

Gre za primer City of Ontario v. Quon, sprožil pa ga je pripadnik posebnih policijskih sil (tim. SWAT team) Jeff Quon, skupaj s še tremi policisti. Vprašanji, ki ju tožniki naslavljajo na Vrhovno sodišče sta, ali pripadnik posebne enote policije upravičeno pričakuje zasebnost na tekstovnih sporočilih, ki jih pošilja preko službenega pagerja ter ali enako velja tudi za posameznike, ki pripadnikom posebne enote policije na službene pagerje pošiljajo svoja sporočila.

Policijska enota, kjer so zaposleni tožniki je sicer imela sprejeto formalno politiko, da službenih komunikacijskih sredstev ni dovoljeno uporabljati za neslužbene namene, vendar je vodstvo oddelka neformalno in v omejenem obsegu dovolilo uporabo pagerjev za neslužbene namene. Sprejeta je bila namreč (neformalna) politika, da je pagerje mogoče uporabljati do določene mere (do 25.000 znakov...

MSNBC - V New Yorku so 19-letnega Rodneyja Bradforda aretirali zaradi suma ropa, ki naj bi ga bil zagrešil 17. oktobra v Brooklynu. Ta je vztrajal, da je nedolžen, čemur policija ni najbolj verjela. Na sodišču ga je rešil Facebook.

Minuto pred ropom je namreč na svojem profilu objavil sporočilo svojemu dekletu "WHERE MY IHOP?" ali po naše: kje so palačinke. Obramba je nato uspešno dokazala, da je sporočilo poslal z domačega IP-naslova, več kot 20 km od kraja ropa. Uporaba lokalnega slenga oz. interne šale je prepričala sodnika, da je sporočilo res poslal obtoženec, zato so ga oprostili vseh obtožb. Po 12 dneh v priporu so ga izpustili.

Schneier.com - Kot za New York Times piše Jonathan Zittrain, se z uporabo oblakov uporabniki izpostavljamo številnim nevarnostim, ki jih prej nismo poznali.

Zittrain navaja nekaj težav, na katere bi morali biti pozorni uporabniki oblakov, preden se odločijo svoje podatke zaupati zunanjemu ponudniku.

Prvo nevarnost seveda predstavlja možnost, da ponudnik storitve propade ali samovoljno poseže v podatke uporabnikov. Znan je že primer, ko je v podatke, shranjene na napravi uporabnika, brez njegove vednosti posegel Amazon (v primeru bralnika Kindle), pred časom pa je tudi Youtube na podlagi zahtev založnikov odstranjeval "zasebne" video posnetke uporabnikov, ki so kršili avtorske pravice. Vse to kaže, da možnosti za odstrajevanje vsebin mimo volje uporabnikov vsekakor obstajajo.

Resno nevarnost predstavlja tudi vdor v oblak - pred kratkim je recimo neznani heker vdrl v osebi e-naslov Twitterjevega uslužbenca, pridobil njegovo Google geslo ter s tem dostop do številnih (tudi zaupnih) dokumentov...

International Herald Tribune - Nemško ustavno sodišče je 11. marca razsodilo, da avtomatsko preverjanje in prepoznavanje registrskih tablic (s čitalcem) predstavlja kršitev pravice do zasebnosti in je zato neustavno. Po mnenju sodišča takšna praksa policiji omogoča nadzorovanje gibanja posameznikov.

Nemško ustavno sodišče je odločitev sprejelo na podlagi pobude treh nemških voznikov, nemška policija pa je ukrep avtomatskega preverjanja registrskih tablic izvajala v osmih od 16 nemških zveznih dežel. Z avtomatskim preverjanjem registrskih tablic je nemška policija lovila večinoma tiste lastnike avtomobilov, ki niso plačali zavarovanja za svoje motorno vozilo.

Ars Technica - V začetku lanskega leta je ameriška nevladna organizacija Electronic Frontier Foundation proti telekomunikacijskemu podjetju AT&T vložila tožbo, ker naj bi ameriški tajni službi nezakonito posredovali prometne podatke o telefonskih klicih svojih strank. Tožbe so bile vložene tudi proti drugim telekomunikacijskim podjetjem, ki naj bi nezakonito sodelovale z NSA.

Te dni pa je eno izmed toženih podjetij, Verizon, prišlo na dan s precej nenavadnim argumentom, ki naj bi dokazoval neupravičenost tožbe. Verizonovi odvetniki namreč trdijo, da gre pri posredovanju omenjenih podatkov državnim ustanovam zgolj za izvajanje njihove pravice do svobode govora.

Verizon tako trdi, da jim svoboda izražanja dovoljuje da komurkoli - tudi tajnim službam na njihovo prošnjo - sporočijo katerekoli podatke. Dodajajo še, da bi morale nevladne organizacije - če menijo, da gre za nezakonit nadzor - izvajati pritisk na državo, ne pa zasebnim podjetjem omejevati njihovo svobodo govora.

Kakorkoli se...

MSNBC - V začetku tega tedna je newyorški sodnik John Spooner razsodil v primeru uslužbenca ministrstva za izobraževanje Toquira Choudhrija. Uslužbenec je na delovnem mestu in v delovnem času večkrat brskal po spletu, nadrejeni pa so ga večkrat opozorili, da to ni dovoljeno. Ker opozoril ni upošteval, so ga odpustili.

Zaposleni se je pritožil, sodnik pa je presodil, da je "internet postal sodoben ekvivalent telefonu ali dnevnemu časopisu", zaradi česar je njegova uporaba dovoljena, razen v kolikor ne ovira splošne delovne uspešnosti zaposlenega. Iz navedenih razlogov je odpustitev delavca prehuda sankcija. Sodnik je presodil, da je v primeru surfanja na delovnem mestu primerna le najmilejša sankcija in sicer ukor.

S to odločitvijo se tudi ameriška pravna ureditev približuje evropski. V Franciji je namreč leta 2001 Kasacijsko sodišče Francije v primeru Societe Nikon France, SA v. Onof zapisalo: "Menimo, da je splošna popolna prepoved uporabe e-pošte v neslužbene namene nerealna in krši...

News.com - V začetku tega tedna je Bush podpisal zakon, ki kriminalizira objavljanje motečih sporočil na spletu oziroma pošiljanje moteče elektronske pošte, ne da bi pri tem razkrili svojo identiteto.

Gre za razširitev že obstoječe prepovedi nadlegovalskih telefonskih klicev na internet, vendar pa se prepoved širi tudi vsebinsko. Po novem bo tako v ZDA prepovedano flamanje, grožnje ali druga moteča sporočila. Zagrožena je denarna kazen in do dve leti zapora, omenjena dejanja pa so postala zvezna kazniva dejanja.

Sekcija 113 zakona Violence Against Women and Department of Justice Reauthorization Act namreč prepoveduje nadlegovanje, ne da bi pri tem razkrili svojo identiteto. Seveda se zastavlja vprašanje kaj je moteče. Prvotni predlog zakona je namreč vseboval prepoved uporabe interaktivnih računalniških storitev za povzročanje "znatne čustvene škode", na koncu pa je v veljavo stopila ostrejša različica zakona.

Nekateri so mnenja, da bo potrditev tega določila zadala nov udarec...

Slo-Tech - Vrhovno sodišče ZDA je v primeru Grokster (več o primeru MGM vs. Grokster tukaj) danes sprejelo odločitev, da " kdor distribuira pripomočke, katerih namen je spodbujanje kršitev avtorskih pravic (...), je odgovoren za protipravna ravnanja tretjih oseb, ki tovrstne pripomočke uporabljajo, ne glede na to, da je pripomočke moč uporabljati tudi za pravno dopustne namene." Ključna točka navedenega stališča se nanaša na "namen spodbujati kršitve avtorskih pravic".

Današnja odločitev Vrhovnega sodišča je v nasprotju z dosedanjim precedensom iz primera Sony Betamax ( Sony Corporation vs. Universal City Studios), na katerega se je skliceval Grokster, ko je isto sodišče odločilo, da distributer vsebin ne more odgovarjati za uporabnike, ki kršijo avtorske pravice, če je pripomoček prvenstveno namenjen uporabi, ki je v skladu z zakonom.

V primerjavi obeh odločitev je sicer moč zaznati nianso razlike. Gre za dejstvo, da v primeru Betamax ni bilo govora o tem, da je namen tedaj spornih...