Slo-Tech - Komisija za preprečevanje korupcije je danes na tiskovni konferenci predstavila novo spletno orodje za spremljanje javne porabe - Supervizor. Gre za podatkovno bazo javnofinančnih odhodkov od leta 2003 naprej, dobro poindeksirano in opremljeno z iskalnikom po proračunskem porabniku (ministrstvo, javni zavod, občina, ipd) oz. prejemniku sredstev (posamezniki, podjetja - izvajalci javnih storitev).



Iskalnik je izhodiščna točka orodja. Z njim lahko poiščemo transakcije, ki vodijo od določenega proračunskega porabnika, do določenega podjetja, ali kombinacijo obojega. Tako nas lahko npr. zanimajo vsi prihodki, ki jih je Telekom Slovenije dobil od Ministrstva za javno upravo (teh je v zadnjih 8 letih bilo kar za 30 milijonov evrov), odhodki Mestne občine Maribor (381 mio) ali njene mestne...

Slo-Tech - Tokrat smo na Slo-Techu pripravili vizualizacijo državnega proračuna skozi čas. Prikazano obdobje sega od leta 1992 pa do 2010, ponuja pa zanimiv vpogled v delovanje države. Vizualizacija omogoča prikaz brez revalorizacije, z revalorizacijo glede na inflacijo in z revalorizacijo glede na indeks rasti BDP. V nadaljevanju sledi pregled nekaterih zanimivejših grafov.



Zadnje čase je v medijih veliko govora o zadolževanju in se lahkotno omenja veliko številk. Zdaj si lahko sami ogledate kako je videti zadolževanje v državnem proračunu in kakšni so trendi: 2009 smo se zadolžili za rekordnih 4,7 milijarde evrov (delež zadolževanja med prihodki je kar 38,5%), leta 2010 pa za 2,5 milijarde. Pri odhodkih pa že dalj časa plačujemo več sto milijonov evrov obresti letno. Zadolževanje samo po sebi pa...

Slo-Tech - Matej Kovačič je tokrat opisal celoten postopek pridobitve pogodb med državo in Microsoftom ter kup dodatnih vprašanj, ki so se med postopkom pojavila.

Objavljamo tudi večino dokumentov, ki smo jih v tem postopku do sedaj pridobili. Kar se je na začetku zdelo kot enostavna zgodba o tem, koliko denarja država letno zmeče v Microsoftove izdelke, se je v postopku pridobivanja podatkov izkazalo za zelo zanimiv sistem porabe denarja, kjer nihče točno ne ve oz. noče vedeti, kam točno naš denar gre.

Izkazalo se je tudi, da je 7 milijonov, kolikor jih za Microsoftove licence vsake tri leta zapravi država, popolnoma nepomemben strošek v primerjavi z vsaj 140 milijoni evrov, ki jih za informatizacijo vsako leto nameni slovenska država.

Objavljamo do sedaj pridobljene podatke.

Slo-Tech - Zaradi velikega povpraševanja po grafu celotne proračunske porabe, ki smo ga bili deležni po objavi info grafike porabe denarja za naložbe v IT v letu 2010, je tokrat Jure pripravil grafe na podlagi sprejetega in objavljenega proračuna za leto 2010.



Zaradi boljše predstave razmerij med posameznimi postavkami so v grafih skupaj združene vse tri bilance (A - bilanca prihodkov in odhodkov, B - bilanca finančnih naložb in C - račun financiranja), kar sicer ni skladno z uradnimi podatki, vendar odlično predstavi, od kje se denar pojavi in kam gre. V bližnji prihodnosti lahko pričakujete še info grafiko porabe denarja po proračunskih porabnikih.

Veselo komentiranje.

Slo-Tech - Konec decembra 2009 so v vladi pripravili Načrt informatizacije za leto 2010, ki je objavljen na spletnih straneh e-uprave.

Celoten proračun znaša okrog 139 milijonov EUR (v vladni Excelovi preglednici je sicer navedena skupna vsota 110 milijonov EUR, vendar so nekatere formule v dokumentu nepravilne, končna skupna vsota v preglednici pa je napačna, saj ne upošteva celic z vejico -- če odpirate preglednico V Excelu, bodite pozorni na regionalne nastavitve).

Jure Čuhalev je na podlagi podatkov pripravil tudi grafični pregled načrtovanih stroškov (tim. treemap), iz katerega je mogoče hitro vizualno razbrati kakšen je finančni razrez po ustanovah in delež postavk znotraj posamezne ustanove. Z odtenki zelene barve so prikazani...

Dnevnik - Kot poročajo na Dnevniku, so državni organi lani in letos za informatizacijo namenili več kot 118 milijonov evrov, od tega je bilo letos za programsko opremo namenjenih več kot 20 milijonov EUR, Ministrstvo za javno upravo pa ne more pojasniti, za kaj je bilo porabljenih ostalih 100 milijonov EUR.

Po poročanju Dnevnika MJU nima podatkov o porabi sredstev za informatizacijo po posameznih organih, razlika med 22 in 118 milijoni EUR pa "nastane zato, ker je za potrebe informatizacije državnih organov potrebno še marsikaj drugega, kot samo nakup in vzdrževanje licenc ter usposabljanje in izobraževanje".

Prav tako na MJU niso želeli razkriti koliko denarja država nameni podjetjem IBM, Microsoft in Oracle, saj naj bi bili ti podatki poslovna skrivnost.

So pa uspeli izvedeti, da je vrednost dveletne pogodbe z IBM 4.452.400 EUR, država pa je za 360.000 EUR kupila tudi protivirusno programje za približno 40.000 računalnikov ter 800 datotečnih in aplikacijskih strežnikov državne uprave.

...

GameSpot - Med popularne prvoosebne streljačine s širokim krogom medmrežnih igralcev nedvomno spada tudi America's Army, projekt ameriškega Ministrstva za obrambo. Leta 2003, ko je bila javnosti predstavljena različica 1.0, je prinesla pravo malo revolucijo v svet iger, saj je bila popolnoma brezplačna za vse igralce na svetu. Glavni namen tega projekta ameriškega Ministrstva za obrambo je bil prikazati vojskovanje in delovanje vojske širšemu krogu ameriške mladine in jih s tem zvabiti v svoje vrste, zaradi česar je bil projekt tudi brezplačen. Sčasoma so na njeni osnovi izdelali tudi lepo število pripomočkov za učenje že izurjenih vojakov.

Ker mora nekdo razvoj igre tudi plačati, brez reklam v...

Slo-Tech - Na Centru odprte kode Slovenije poročajo o dveh prehodih na odprto kodo v tujini, ki bosta prinesla kar nekaj prihrankov.

V prvem primeru bodo na 130.000 računalnikov francoskega finančnega urada namestili odprtokodni odjemalec e-pošte Mozilla Thunderbird. Pred tem so za branje e-pošte uporabljali Microsoft Outlook in Lotus Notes. Za skupinsko delo načrtujejo uporabo Open Business Management, kot nadomestek za Exchange.

V drugem primeru pa nameravajo na Švedskem s prehodom na odprto kodo na strežniškem področju v naslednji 5 letih prihraniti kar 20 milijonov EUR. Izračunali so tudi, da v njihovem primeru na področju strežniških rešitev odprtokodne rešitve znašajo le eno petino stroškov primerljivega komercialnega programja, v primeru baz podatkov, pa odprtokodne rešitve znašajo le eno sedmino stroškov. Do 70-odstotno znižanje stroškov programske opreme je s prehodom na odprto kodo dosegla tudi francoska policija, temu zgledu pa sledijo tudi njihovi kolegi na Nizozemskem, kjer...

Slo-Tech - Ministrstvo za javno upravo je 28. septembra 2009 na spletnih straneh objavilo dva predloga letnih načrtov pridobivanja stvarnega premoženja države (za leti 2010 in 2011). Del načrta je tudi načrt informatizacije, ki vsebuje predlog odhodkov proračuna za nakupe iz področja informacijske tehnologije.

Proračun za IT za leto 2010 predvideva 135.217.041,03 EUR odhodkov, za leto 2011 pa 117.473.669,37 EUR odhodkov. Že hiter pregled pokaže, da gre za precej zanimivo branje, da pa bi bila slika stroškov bolj jasna, smo podatke statistično analizirali in pripravili nekaj sumarnih prikazov.

Za vzdrževanje licenc bomo v dveh letih davkoplačevalci odšteli 47,5 milijona...

Slo-Tech - Po tem, ko se je v začetku leta izkazalo, da je nemško železničarsko podjetje Deutsche Bahn v letih 1998, 2002, 2003 in 2005 vohunilo za svojimi zaposlenimi, je bilo podjetje prejšnji mesec kaznovano.

Železničarji so nadzorovali vse uslužbence in sicer tako, da so zbirali in obdelovali njihove osebne podatke, vključno s podrobnostmi o bančnih računih, telefonskih številkah, itd. nekatere zaposlene pa so tudi spremljali. Nadzorovali so tudi njihovo e-pošto in pregledovali njihove računalnike. V letih 2002 - 2003 so nadzorovali od 173.000 do 220.000 uslužbencev, leta 2005 pa kar vse uslužbence.

Zaradi škandala je odstopil direktor železnic Hartmut Mehdorn, prejšnji mesec pa je bila podjetju izrečena tudi kazen v višini 1,1 milijona EUR.

Se je izplačalo?

Times Online - V Franciji so se očitno odločili nekoliko bolj ostro stopiti na prste internetnim piratom.

Predlog zakona, ki ga je predstavila francoska vlada, močno pa ga osebno podpira tudi predsednik Nikolas Sarkozy (najbrž pa tudi njegova žena in pevka Carla Bruni) naj bi stopil v veljavo januarja prihodnje leto. Predlog zakona predvideva, da bodo ponudniki dostopa do interneta kršitelje avtorskih pravic trikrat opozorili naj nemudoma prenehajo s svojim nezakonitim početjem, nato pa jim bodo onemogočili dostop do interneta.

Nad izvajanjem zakona bo bdela posebna protipiratska agencija z imenom Hadopi, ki jo bo francoska država financirala s slabimi 19 milijoni EUR letno.

In kdaj bo Franciji sledila Slovenija?

Delo - Kot poroča DELO, je Evropska komisija Microsoftu danes izrekla novo kazen, ker do oktobra 2007 ni spoštoval protimonopolnih zahtev Komisije. Tokrat bodo Microsoft olajšali za 899 milijonov EUR.

Kot je znano, je Microsoft šele 22. oktobra 2007 pristal na zahteve Evropske komisije glede zagotavljanja odprtosti dostopa do informacij proizvajalcem sistemskih rešitev, določitve enotnega plačila licenčnin (nominalni znesek je 10.000 EUR), ter zmanjšanju licenčnine za globalno licenco (vključno s patenti) iz 5,95% na 0,4%.

Komisija je Microsoft pred tem že kaznovala s 497 milijoni EUR kazni, Microsoft se je pritožil, vendar je sodišče EU v Luxembourgu je 17. septembra 2007 dalo prav Evropski komisiji.

Yahoo News - Dogodki 11. septembra 2001 so zelo spremenili potovanje po zraku. Tako še vedno poteka debata, ali ugrabljeno letalo, ki očitno namerava izvesti samomorilski napad, sestreliti ali ne. Alternativ zaenkrat še ni. Američani so sprva razvijali programje, ki zrakoplovom na podlagi GPS-a in ostalih navigacijskih naprav, ne bi dovoljevalo leteti nad določenimi področji. Ta t.i. "no-fly" zones bi predstavljala večja mesta, vojaška in ostala strateška področja. Takšen pristop vsebuje veliko napak, eden izmed njih je, da v primeru slabega vremena, pilotom onemogoča izogibanje v želeno smer.



Trideset evropskih podjetij, vključujoč Airbus, Siemens in Muncehnsko tehnično univerzo, se je odločilo, da bo...

CNN.com - Potem ko so članice EU podprle izrek kazni zaradi zlorabe monopola proti Microsoftu, je bil ta danes s strani Evropske unije kaznovan s kaznijo v znesku 497,2 milijonov EUR oz., preračunano v Microsoftu bolj domačo valuto, 611,8 milijonov USD. EU je Microsoftu naložila tudi 120-dnevni rok, v katerem mora konkurentom na področju strežnikov v delovnih okoljih razkriti dovolj informacij, da bodo njihovi izdelki lahko popolnoma kompatibilni z Okni.

Očitno Microsoftovi izgovori, da je početje, zaradi katerega je kaznovan v EU, v ZDA povsem dovoljeno, niso pomagali.

Target PC - TargetPC je objavil članek, v katerem razglabljajo o AMDjevih načrtih za prihodnost. Omenjenih je precej zanimiv strani, tudi Palominoti, dvoprocesorska AMDjeva čipovja in načrti za DDR, tako da se stvar izplača pogledati, če vas AMDjeva prihodnost vsaj malo zanima.

X-Bit Labs - Na voljo je tudi nekaj novih AMDjevih načrtov glede proizvodnje.

CPU	Q3 2000	Q4 2000	Q1 2001
Athlon Slot A	0.6 milijonov	/	/
Athlon Socket A	1.4 milijonov	2.7 milijonov	2.7 milijonov
Duron	1.6 milijonov	3.8 milijonov	5.5 milijonov
Skupaj SocketA:	3 milijonov	6.5 milijonov	8.2 milijonov
K6	3.3 milijonov	2.5 milijonov	1 milijonov
Skupaj:	6.9 milijonov	9 milijonov	9.2 milijonov

Pro pričakovanjih bomo počasi videvali vse več in več Duronov, saj navsezadnje tudi gre za najbolje prodajan AMDjev procesor. SlotA procesorji bodo očitno mrtvi zelo kmalu, medtem ko se K6 serija še kar oklepa življenja. Opazno je tudi, da se bo skupna rast povečave procesorjev v naslednjem letu malce umirila, kar verjetno gre predpisati temu, da bodo celotno naslednje leto polovico Dresdenske tovarne preurejevali za 0.13 mikronsko proizvodnjo.