mirovinsko.hr - Ko smo že pri tem... Hrvaški zavod za pokojninsko zavarovanje (HZMO) je s 1.1. letos prešel na odprtokodno rešitev za vodenje prijav v pokojninsko zavarovanje. Spletna aplikacija (na sliki) je namenjena predvsem delodajalcem za prijavo novih zaposlenih v sistem obveznega pokojninskega...

Slo-Tech - Potem, ko je spomladi MJU naročil in dobil študijo uvajanje odprtokodne programske opreme na delovnih postajah v javni upravi, so sedaj ugotovili, da si je tokrat želijo zares in so zanjo tudi pripravljeni plačati.

Tako bo na javnem razpisu izbrani ponudnik, ki je v zadnjih petih letih uspešno izvedel vsaj en zaključen projekt iz področja vrednotenja učinkov IT projektov v javni upravi v vrednosti nad 50.000 EUR in v enakem času izvedel vsaj dva projekta evalvacije IT rešitev v javni upravi v vrednosti nad 100.000 EUR, še enkrat izvedel celovito analizo možnosti uvajanja odprto-kodnih sistemov v državno upravo.

Če poleg zgoraj naštetih pogojev zaposlujete tudi doktorja računalništva, ekonomije in informacijsko-upravljalskih ved, se lahko na javni razpis prijavite do 13.6.2011.

Za izvedbo študije je tokrat predpisana WiBe metodologija, ki se šteje za del razpisne dokumentacije (metodologijo mora izvajalec rahlo prilagoditi).

Želi kdo napovedati izvajalca in rezultat te študije?

Slashdot - Maja 2003 se je mestni svet v Münchnu odločil za prehod na odprto kodo - operacijski sistem GNU/Linux, brskalnik Firefox in pisarniško okolje OpenOffice.org. Po ne preveč spodbudnem začetku so z namestitvami pričeli leta 2006; novembra 2008 je namenska Linux distribucija LiMux tekla na 1200 mestnih računalih, dve leti kasneje že "na več kot 3000", nedavno pa so jo namestili že kar na polovico od okvirno 12 tisoč računalnikov. Zaključek načrtujejo karseda hitro, in sicer že naslednje leto.

Prehod na odprto kodo seveda ni nezahtevna operacija in vodja projekta, Florian Schießl, je priznal, da so bile prve časovne ocene zelo naivne. Mestna uprava razpolaga z okvirno 15 tisoč računalniki. Upravljanje z uporabniki, strojno opremo in programsko opremo ni centralizirano, ampak prepuščeno enemu od 21 IT centrov, ki skrbijo za IT infrastrukturo posameznih oddelkov. Dalje, v rabi je približno 300 namenskih MS Windows...

Heise - Nemško zunanje ministrstvo je leta 2001 začelo migracijo na operacijski sistem Linux in do leta 2005 zamenjalo velik kos programske opreme za odprtokodno, poleg operacijskega sistema tudi brskalnik, odjemalca za elektronsko pošto in pisarniški paket (Firefox, Thunderbird, OpenOffice). Mobilni sistemi so uporabljali Linuxovo distribucijo Debian, na namiznih računalnikih pa sta bila nameščena Windows in Linux. Še leta 2007 je bilo v poročilu brati, da je bil prehod velik uspeh. Sedaj gredo Nemci nazaj na Windows, piše Heise.

Opozicija je januarja vladi postavila 16 vprašanj o prehodu na Linux, rabi in rezultatih. V vladnem odgovoru lahko preberemo, da zunanje ministrstvo prehaja nazaj na...

Heise - Leta 2001 je švicarski kanton Solothurn sprejel odločitev, da bodo na računalnikih v javni upravi namestili Linux. Devet let pozneje so čez Linux naredili križ in se odločili, da bodo namestili Windows 7.

Projekt je bil že od začetka pod nesrečno zvezdo, saj so se vrstile zamude, nepripravljenost izvajalcev, nejevolja uporabnikov računalnikov in neprimerna programska oprema, ki so vsi pripomogli k opustitvi projekta. Decembra 2001 je bilo odrejeno, da bo migracija na Linux zaključena do leta 2007, kar se je kmalu pokazalo kot preveč optimistična ocena. Zadnji javni razpisi so bili namreč objavljeni šele leta 2006.

Kot zamenjavo za Outlook so izbrali Scalix, ki sploh ni imel vseh funkcionalnosti, ki so jih potrebovali in bili navajeni iz Outlooka. Vrsto specializiranih aplikacij niso mogli enostavno nadomestiti s programi za Linux. Podatkovne baze Konsul v Windows, v kateri so vladni sklepi, niso znali migrirati, zato so sestavili projekt Ambassador za povezavo z OpenOfficeom....

Slo-Tech - Po tem, ko smo pred kratkim objavili članek o transparentnosti in gospodarnosti javne uprave pri nakupih programske opreme, so se pojavila različna ugibanja o primernosti uporabe odprtokodne programske opreme v javni upravi. Kljub temu, da odprto kodo uspešno uvajajo v različnih državah po svetu, pa je po mnenju nekaterih situacija v Sloveniji morda vseeno tako specifična, da uporaba odprte kode v javni upravi morda ni primerna. V članku smo sicer poudarili, da bi to lahko ugotovili le z resno in odprto pilotno raziskavo, ki bi na podlagi resnega načrta in realnih podatkov ocenila pozitivne in negativne učinke, morebitna odločitev za prehod ali proti njemu pa bi bila s tem podkrepljena s podatki in konkretnimi argumenti. A državna uprava do sedaj resne pripravljenosti na kaj takega ni pokazala.

Z eno izjemo. Našli smo namreč državnega uradnika na enem izmed ministrstev, ki je na svoj računalnik samoinciativno naložil Linux. Kasneje je v prehod prepričal tudi ostale sodelavce na...

Heise - Leta 2003 je bilo v Münchnu domenjeno, da bo celotni IT-sektor javne uprave prešel na odprtokodni sistem. Projekt so poimenovali LiMux (zloženka besed Linux in München). Gre za enega največjih migracijskih projektov na svetu, saj zaobjema približno 15 tisoč javnih računalnikov, od delovnih postaj do namenskih strežnikov. Isto ime nosi tudi na Debianu osnovana distribucija Linuxa, ki jo bodo uporabili. Sedem let pozneje je končan prvi korak - na vseh računalnikih teče OpenOffice.

Florian Schießl, pomočnik...

CNet - Veliko se govori o varnosti operacijski sistemov, malo manj pa o varnosti programske opreme, ki na na njih teče. Ameriški nacionalni inštitut standardov in tehnologij (NVD) je v okviru podatkovne zbirke ranljivosti objavil študijo, ki kot najbolj ranljivo aplikacijo z odkritima 102 različnima varnostnima luknjama označi Mozillin Firefox (in njegove vtičnike), sledi Adobeov Reader s 45 ranljivostmi in Microsoft Office z 41. Slednji je tudi edini, ki mu je število odkritih varnostnih lukenj uspelo zmanjšati (skoraj za 10%) v primerjavi z letom 2008.

Slo-Tech - Na Centru odprte kode Slovenije poročajo o dveh prehodih na odprto kodo v tujini, ki bosta prinesla kar nekaj prihrankov.

V prvem primeru bodo na 130.000 računalnikov francoskega finančnega urada namestili odprtokodni odjemalec e-pošte Mozilla Thunderbird. Pred tem so za branje e-pošte uporabljali Microsoft Outlook in Lotus Notes. Za skupinsko delo načrtujejo uporabo Open Business Management, kot nadomestek za Exchange.

V drugem primeru pa nameravajo na Švedskem s prehodom na odprto kodo na strežniškem področju v naslednji 5 letih prihraniti kar 20 milijonov EUR. Izračunali so tudi, da v njihovem primeru na področju strežniških rešitev odprtokodne rešitve znašajo le eno petino stroškov primerljivega komercialnega programja, v primeru baz podatkov, pa odprtokodne rešitve znašajo le eno sedmino stroškov. Do 70-odstotno znižanje stroškov programske opreme je s prehodom na odprto kodo dosegla tudi francoska policija, temu zgledu pa sledijo tudi njihovi kolegi na Nizozemskem, kjer...

CNet - V Beli hiši so se odločili, da bodo vsebino na svojih spletnih straneh odslej urejali in objavljali (CMS) z odprtokodnim paketom Drupal, potem ko so doslej uporabljali zaprtokodno rešitev. V svoji uradni izjavi za Associated Press so pridobitve strašno okorno pojasnili, zato so jih tehnološko bolj vešči hitro popravili. S prehodom na nov program si je vzdrževalno pogodbo zagotovilo podjetje Acquia, ki je v lasti pisca Drupala Dries Buytaert. Kljub temu je to lepa gesta in znak, da je odprta koda resna konkurenca in včasih boljša rešitev od komercialnih verzij. Pa še z javno podobo predsednika se prehod odlično sklada, ko obljublja hiter in brezplačen prenos sistema. Povsem zastonjske take rešitve vsekakor niso, saj tudi konfiguriranje in vzdrževanje sistema stane, so pa lahko cenejše od alternativ.

Schneier.com - Če ste bili do sedaj mnenja, da je v praksi nemogoče napisati kopleksnejši program, ki ne bi vseboval programskih hroščev, je skupina zbrana okrog profesorja Gernota Heiserja iz avstralske University of New South Wales dokazala nasprotno. Uspeli so namreč potolči prav vse programske hrošče v operacijskem sistemu in to tudi dokazati.

Njihov operacijski sitem je tako 100-odstotno varen pred napakami in sesutji. Žal pa ne gre za kakšen popularen operacijski sistem, pač pa za operacijski sistem seL4 microkernel.

Operacijski sistem vsebuje 7500 vrstic kode, pregled, ki ga je opravljalo šest ljudi, pa je trajal več kot pet let. V povprečju je tako en človek na leto pregledal 250 vrstic.

Po mnenju Heiserja ima povprečen program približno 10 hroščev na 1000 vrstic kode, pri zelo skrbno napisanih programih pa je število hroščev mogoče zmanjšati na 1 do 3. Glede na to, da imata operacijska sistema Linux in Windows okrog 50 milijonov vrstic kode, bi njun pregled zahteval vsaj 200.000...

Ubuntu.si - Kot poročajo na Profy.com, je rusko ministrstvo za šolstvo objavilo razpis za izobraževanje učiteljev za delo z odprtokodnim programjem. V okviru razpisa v vrednosti 4 milijone USD, naj bi okrog 60.000 ruskih učiteljev naučili nameščati in uporabljati odprtokodno programsko opremo, izobrazili pa bodo tudi tutorje, ki bodo šolam pomagali reševati težave pri prehodu. Ob koncu izobraževanja bodo učitelji morali opraviti tudi izpit.

Po načrtih ruskega ministrstva za šolstvo, naj bi ruske šole na odprto kodo prešle že leta 2010, vsem šolam pa so tudi že razdelili namestitvene CD-je z Linuxom.

Vprašanje sicer, če bo šel prehod tako gladko, kot načrtujejo, vsekakor pa gre za korak v pravo smer. Slovensko ministrstvo za šolstvo pa se vsaj zaenkrat s takšnimi "malenkostmi" ne ubada...

Slo-Tech - Zimbabve, je celinska država v južnem delu afriške celine. Zimbabvejski parlament računalnike (strežnike in namizne računalnike) uporablja že 15 let, vendar je bil v zadnjem času soočen predvsem s stroški licenc in vzdrževanja ter tim. skritimi stroški nakupa programja in storitev za obrambo pred virusi, Trojanskimi konji in ostalimi spletnimi nadlegami. Na namizju so uporabljali Windows platformo.

Leta 2008 so se odločili za prehod na Ubuntu. Trenutno na 95% njihove strojne opreme že teče prosto programje, prehod pa je bil uspešen. Po besedah ICT direktorja Ganyanija Khosea so s prehodom na Ubuntu pridobili veliko. Novi sistem je nameščen povsem zakonito, stabilen in ni tarča virusov, prehod pa se jim je izplačal tudi stroškovno.

Nas prehitevajo že afriške države?

Slo-Tech - Islandska nacionalna TV je prejšnji teden predvajala oddajo z naslovom Nýtt kerfi sparar milljónir (Novi sistem prihrani milijone).

V oddaji so prikazali primer tehniške šole v severni Islandiji, ki je s prehodom na Ubuntu Linux prihranila 5 milijonov islandskih Kron (27.706 EUR). Predstavniki šole so pri tem izpostavili tudi dejstvo, da pri prehodu ni bila potrebna menjava nobene strojne opreme, niti niso nastali drugi dodatni stroški. Na koncu oddaje so k podobnim prehodom pozvali še ostale javne ustanove.

Ena lastovka še ne prinese pomladi, a kljub temu ne gre za...

Slo-Tech - V poplavi na omrežju temelječih storitev (ki večinoma tečejo v oblakih), je očitno napočil čas, da poleg lastniškega omrežnega programja dobimo še odprtokodno.

Skupina razvijalcev združenih v organizacijo Live Office tako pripravlja spletno aplikacijo, ki omogoča organizacijo osebnih informacij, stikov, zabeležk, osebnih dokumentov ter sestankov.

Podatki so shranjeni na spletnem strežniku v šifrirani obliki in dostopni samo lastniku oz. imetniku gesla, na voljo pa je tudi podpora za več jezikov (trenutno poleg angleščine samo še francoščina). Trenutna različica je še razvojna (0.9.01-dev), v bližnji prihodnosti pa nameravajo dodati še podporo za več jezikov, module za vodenje osebnih financ ter modul za shranjevanje gesel. Pripravljajo tudi namizno različico v Javi, ki bo omogočala delo brez povezave v splet ter kasnejšo sinhronizacijo s strežnikom. Projekt je zastavljen precej resno, saj razvijalci pripravljajo obsežno pomoč (tudi z videovodiči).

Najlepše pri vsem skupaj je, da...

Slo-Tech - Norveška javna uprava se je v začetku meseca obvezala, da bo od 1. januarja 2012 za komuniciranje z državljani in podjetji preko spleta uporabljala le odprte standarde.

Za video bodo tako uporabljali Theora/Vorbis/Ogg ali H.264/AAC/MP4, za avdio Vorbis/Ogg, MP3 ali FLAC/Ogg, za slike pa JPEG ali PNG. Za izmenjavo dokumentov pa bodo uporabljali PDF ali ODF ter UTF-8 kodni nabor znakov.

Izjeme bodo mogoče samo v posebnih primerih, upamo pa, da bo norveška javna uprava uporabljala predvsem odprtokodne standarde, ki jih ne bremenijo patentne grožnje.

O novici poročajo tudi na COKS.

Slovenija pa (o uvedbi odprtih standardov zaenkrat še) ne razmišlja...

Slo-Tech - Pred kratkim je Brad Spengler iz GRsecurity objavil ranljivost Cheddar Bay.

Gre za lokalno ranljivost v operacijskem sistemu Linux, na katerem teče SELinux. SELinux (Security Enhanced Linux) je zbirka varnostnih ojačitev Linux sistemov, ki naj bi onemogočala oziroma vsaj otežila napade. Ranljivost je bila potrjena na Linux jedru 2.6.30 in 2.6.30.1 (trenutno to jedro uporablja le RHEL 5 v testnih okoljih) na katerem tečeta SELinux ali PulseAudio. Ranljivost omogoča eskalacijo privilegijev.

Očitno pada še en mit - mit o varnosti Linuxa - precej nenavadno pa je, da Linus Tornvalds zatrjuje, da pri vsem skupaj ne gre za problem Linux jedra (kar je tehnično gledano sicer res) in problem skuša zminimalizirati.

Očitno so nekateri v fazi zanikanja. Faza streznitve pa še pride...

TechNet - V zadnjem času prihaja iz programskega giganta iz Redmonda vse več namigov, da želijo zakopati bojno sekiro proti odprtokodni skupnosti.

Že pred časom so napovedali integracijo popularne odprtokodne javascript knjižnice jQuery v VisualStudio, novi spletni iskalnik Bing pa uporablja odprto kodni distribuirani gručni datotečni sistem Hadoop.

Vsekakor je pa presenetljiva njihova zadnja poteza. Včeraj so namreč pod licenco GPLv2 izdali 20.000 vrstic kode. Gre za tri gonilnike, ki optimizirajo delovanje Linuxa na Windows Server 2008 Hyper-V virtualizacijskem strežniku, koda pa naj bi bila vključena v Linux jedro. Ekipa pod vodstvom Sama Ramji bo tudi skrbela za nadaljni razvoj odprtokodnih gonilnikov.

ZDNet - Kot poročajo na ZDNet, Ubuntu počasi postaja resen igralec na trgu operacijskih sistemov. Chris Dawson tako piše o primeru brazilskega podjetja Metasys, ki svoje stranke (šole, podjetja in domače uporabnike) opremlja z Ubuntu Linuxom. Metasys posluje v Južni Ameriki, Afriki in Evropi in samo v Braziliji so na 350.000 namiznih računalnikov namestili Ubuntu, njihove stranke pa plačujejo za podporo. Ker Ubuntu oz. Metasys v Braziliji postaja tako resna igralca, Microsoft po besedah Dawsona močno pritiska na Brazilsko vlado, a za zdaj neuspešno.

Prav tako je po vsem svetu registriranih 13 milijonov aktivnih Ubuntu uporabnikov, Ubuntu pa pridobiva uporabnike celo na Kitajskem, kjer je stopnja piratstva sicer zelo razširjena. Dawson sklepa, da cena očitno ni edini faktor pri odločitvi kateri operacijski sistem bodo ljudje uporabili.

Ubuntu pa očitno ne pridobiva samo na namiznem področju, pač pa tudi na področju strežnikov. Ustanovitelji Ubuntuja, podjetje Canonical, so se namreč...

Slashdot - Nedavno smo poročali, da so se Rusi odločili razviti svoj operacijski sistem, osnovan na Linuxu, ki bo zmanjšal njihovo odvisnost od zahodnega programja. Kot kaže, so se nekoliko precenili, saj so projekt (začasno) odpovedali (človeški prevod: 1. del, 2. del) . Ilija Ponomarev, ki v Dumi vodi komite za tehnologijo, je svoje pismo o izdelavi "nacionalne programske platforme" poslal predsedniku Medvedjevu, ki ga je posredoval Ministrstvu za komunikacije.

To se je odzvalo z besedami, da pripoznavajo usmerjenost k domači odprti kodi, a se ne strinjajo z načinom. Po njihovem mnenju izdelava domačega operacijskega sistema ne bo prinesla dovolj družbi in ekonomiji, da bi upravičila stroške. Je pa ministrstvo predlagalo sprejem vrste predpisov, ki bi poskrbeli za združljivost različnih vladnih informacijskih sistemov, uvedbo pilotnih projektov za prehod vladnih služb na odprto kodo, izdelavo repozitorija programske opreme in sprejetje zakonodaje, ki bo uperjena proti monopolom pri nakupih...

Ars Technica - Red Hat je objavil rezulate študije (PDF), ki so jo lani izvedli v sodelovanju z Georgia Tech, in je merila aktivnost odprte kode v posameznih državah po svetu. Upoštevali so razširjenost odprte kode v javni upravi, vladni angažma in raziskovalno politiko, število lastnikov certifikatov RHCE, število registriranih uporabnikov Linuxa, obseg diskusije o odprtokodnih temah v javnih občilih in Linuxovo podporo za uradni jezik države. Na ta način so poskušali države kvantificirati in vsaki dodeliti skupni indeks aktivnosti odprte kode, poleg tega pa še delni indeks za javno upravo in industrijo.

Na prvo mesto se je uvrstila Francija,...

bit-tech.net - Moblin, Intelov operacijski sistem, prvič predstavljen leta 2007, je namenjen uporabi na MIDih, netbookih, nettopih in ostalih sistemih s procesorjem Atom. Pri Intelu pa so se odločili, da razvoj Moblina predajo Linux Foundation-u, ki skrbi za večjo prepoznavnost Linuxa v svetu. Po besedah Intela naj bi ta poteza blagodejno vplivala tako na razvoj Moblina kot njegovo razširjenost, saj bo tako postal bolj viden in opažen, odprtokodna skupnost pa bo v razvoj vnesla več inovativnosti in večje število razvijalcev.

Z odprtostjo pa bo kdorkoli lahko Moblin prevedel tudi za arhitekturo ARM in s tem omogočil uporabo tekmecem, recimo nVidiji s platformo Tegra. A Intel pravi, da ga to ne moti, saj je pred kratkim najavil še, da je del proizvodnje Atom procesorjev predal TSMCju, s čimer je olajšal proizvodno sistemov Atom partnerjem, ki TSMC uporabljajo tudi za svojo proizvodnjo. Oboje kaže na precejšno samozavestnost v zmogljivosti in prihodnost Atom arhitekture, obenem pa z odprtostjo...

Slo-Tech - Pred časom so trije poslanci Državnega zbora RS, Luka Juri, Frangež Matevž in Dejan Levanič na vlado poslali pobudo v zvezi s prehodom na odprtokodne rešitve. Vlada je pobudo obravnavala na 19. redni seji in na predlog Ministrstva za javno upravo sklenila naslednje.

1. Glede uporabe odprtokodnih brskalnikov so na vladi mnenja, da prihranka tu ne more biti, saj je Microsoft Internet Explorer brezplačen, "uporaba drugih brskalnikov pa pogosto prinaša tudi težave pri uporabi obstoječih aplikacij". O težavah, ki jih razvijalcem spletnih strani povzroča Internet Explorer vlada seveda ne ve nič, ravno tako pa tudi ne o varnostnih problemih, ki so jim izpostavljeni uporabniki Internet Explorerja med obiskovanjem spletnih strani. Seveda posledično vlada tudi nič ne ve o stroških, ki nastajajo v zvezi s temi težavami. Pozablja se tudi, da je Firefox v Sloveniji že najbolj razširjen brskalnik.

2. Glede OpenOffice.org so na Ministrstvu za javno upravo izjavili, da ne nasprotujejo uporabi...

Slo-Tech - Mar se kdo še spominja davnega leta 2005? Kaj pa leta 2002? Obakrat so se v naši vladi spraševali koliko bi jih stal prehod na OpenOffice.org. Najprej so naredili precej podrobno študijo na to temo za obdobje treh let. Ugotovili so, da bi jih takrat obnova Microsoftovih licenc in uporaba MS Office stala približno 6.7 milijarde tolarjev (27 milijone evrov). Ako bi uporabili OpenOffice.org bi jih vse skupaj stalo 7.2 milijarde tolarjev (30 milijonov evrov). Po zdravi kmečki pameti se je vlada odločila za uporabo Microsoftovega izdelka.

Čas je tekel naprej in prišlo je leto 2005 ter iztek pogodbe med Microsoftom in vlado. Sedaj je bilo potrebno ponovno ugotoviti ali se tale špas z Microsoftom še vedno izplača. Naredili so revidirano študijo! V revidirani študiji za obdobje treh let so ugotovili, da bi jih prehod na OpenOffice.org stal 7.5 milijarde tolarjev (31 milijonov evrov), če pa ostanejo na MS Office bo pa vse skupaj stalo pičlih 7.02 milijarde tolarjev (29 milijonov evrov)....

RTV Slovenija - Kot poročajo na spletni strani RTV Slovenija, so trije poslanci SD (Luka Jurij, Matevž Frangež in Dejan Levanič) za državo predlagali prehod s plačljive licenčne programske opreme na odprtokodno. Pobudo v zvezi s tem so naslovili na predsednika vlade, ministra za javno upravo, visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter ministra za šolstvo in šport.

Omenjeni poslanci so mnenja, da bi država s tem prihranila precej denarja (Državni zbor za nakup licenc menda porabi kar pol milijona EUR) , poleg tega pa so odprtokodne rešitve prav tako dobre kot lastniško programje.

Poslanci predlagajo postopni prehod (najprej naj Firefoxom in Open Office), kasneje pa naj bi iz okolja Windows prešli tudi na Linux.

Očitno bomo poleg kreganja o partizanih in domobrancih dobili še prepiranje o odprtokodnem in zaprtokodnem programju. Bo tudi ta delitev strankarsko pogojena?

ScienceDaily - Boj proti virusom in ostali zlonamerni kodi je težaven, protivirusno programje pa praviloma nudi le zaščito proti vnaprej poznanemu zlonamernemu programju. Posebno težavo tako predstavljajo še neodkriti, a v "divjini" že dejavni virusi.

Zato sta v boju proti zlonamerni kodi profesor Avishaia Wool in njegov študent Ohad Ben-Cohen iz Univerze v Tel Avivu ubrala povsem drugačen pristop. Razvila sta namreč odprtokodno rešitev poimenovano Korset, ki je namenjena zaustavljanju zlonamerne kode v okolju Linux.

Raziskovalca sta spremenila Linux jedro tako, da stalno nadzoruje in beleži obnašanje programskih aplikacij v sistemu. Poleg tega sta razvila tudi model, ki predvideva kako bi programske aplikacije na strežniku morale delovati.

Če modificirano jedro Linuxa zazna nenormalno delovanje programskih aplikacij, zaustavi njihovo izvajanje. Nova metoda naj bi bila tako bistveno bolj učinkovita kot tradicionalno zaznavanje (že odkritih) virusov, po besedah avtorjev pa za delovanje porabi...

Newsweek - George Ledin, profesor na Sonoma State University v Kaliforniji, ima za nekatere nekoliko nenavadne učne metode, saj svoje študente uči pisati viruse in ostalo zlonamerno kodo.

Seveda ne z namenom škodovati, pač pa študente naučiti, kako razmišljajo napadalci in kako razviti boljšo zaščito pred novimi virusi. Prav tako njegovi študentje in njegovi raziskovalni projekti kažejo ranljivosti protivirusnih in ostalih zaščitnih programov, kar pa konec koncev pomaga k izboljšanju varnosti.

Se morda bliža čas, ko bo načelo "varnost skozi skrivanje" (security through obscurity) dokončno končalo v ropotarnici zgodovine?

News Forge - Prejšnji mesec je hrvaška vlada sprejela odprtokodno direktivo in napotke za razvoj proste programske opreme v vladnih ustanovah. Hrvati so zaskrbljeni nad lastniškim programjem, ki prinaša preveliko odvisnost od enega proizvajalca programske opreme. Odprta koda bo naredila delo države bolj transparentno. Dokument vsebuje naslednje napotke:

- vladne ustanove bodo izbrale in/ali razvile odprtokodne rešitve, kolikor bo to možno namesto rabe zaprtokodnih rešitev;
- vlada bo podpirala razvoj zaprtokodnih rešitev, ki bodo uporabljala odprte standarde, protokole in dokumente, ki so razvijane na Hrvašlem;
- vlada bo podpirala rabo odprtokodnih programov in odprtih standardov izven njenih ustanov;
- vlada bo podpirala rabo odprtokodnih rešitev v izobraževalnih ustanovah. Obe, tako odprtokodne kot tudi zaprtokodne rešitve, bodo v enakem obsegu predstavljene učencem.

Hrvaška tako sledi Evropski uniji, ki je podobno direktivo sprejela leta 2000, v skupku načrtov EU i2010. Hrvaško sedaj čaka...

Večer - Spletni Večer je 2. februarja objavil članek v katerem navaja, da je slovenska država z Microsoftom obnovila pogodbo Enterprise Agreement. Država se je torej odločila za MS Office, in sicer na podlagi študije, ki pa je novinarjem Večera niso hoteli posredovati (ogledali naj bi si jo lahko le na sedežu ministrstva, ker da sodi med avtorska dela). Novinarji Večera so se pritožili pooblaščenki za dostop do informacij javnega značaja in poročilo končno le prejeli.

Za kaj točno gre?

V dokumentu "Primerjava ekonomske upravičenosti nabav pisarniške zbirke za potrebe državnih organov RS" je v prvem poglavju zapisano da "po do sedaj preverjenih lastnostih pisarniška zbirka OpenOffice.org porabi več pomnilnika na delovni postaji in se tudi opazno počasneje nalaga, kar predstavlja manjšo pomankljivost", ter da "še vedno pa obstaja nerazrešen največji problem, to pa je prenosljivost dokumentov med obema pisarniškima zbirkama". V nadaljevanju je pojasnjeno, da OpenOffice.org ponuja delno...