Ars Technica - Varnostna pomanjkljivost v mrežnem protokolu, ki ga uporabljajo telekomi po vsem svetu, je odigrala ključno vlogo v seriji hekerskih napadov na finančne institucije v zadnjem času.

Zaenkrat neznani napadalci so izkoristil luknjo v protokolu Signalling System No. 7, ki ga sicer uporabljajo bolj ali manj vsi telekomi in mobilni operaterji po svetu za omogočanje komunikacije med svojimi omrežji. V praksi ta protokol med drugim omogoča, da lahko iz Slovenije pošljete SMS uporabniku v drugo državo. Ter da recimo lahko uporabljate pametni mobilnik brez prekinitev signala na vlakih.

Iste funkcionalnosti pa so lahko uporabljene tudi za prisluškovanje telefonskim...

The New York Times - Statistike kažejo, da Wikipedijo pišejo povečini moški. Lanska raziskava je ugotovila, da je ženskih dodajalk vsebine le 13 odstotkov, letos pa je njihov delež zgolj dve odstotni točki višji. Cilj Fundacije je medtem do leta 2015 delež pisk dvigniti na četrtino.

Pri tem ne gre za feminizem ali kakšno drugo dokazovanja, ampak za širino enciklopedije. Sue Gardner, vodja Fundacije, pojasnjuje, da ženske zanimajo drugačne stvari kot moške, zato tudi sodelujejo pri urejanju drugih člankov. Sedaj je namreč Wikipedija izrazito nagnjena v eno smer; članek o Sopranovih je dolg in vsebuje podrobne sinopsise epizod, medtem ko si te pri Seksu v mestu zaslužijo le po kak stavek. Še en primer navaja Gardnerjeva: Pat Barker je znana...

Slo-Tech - Ta konec tedna je v Leipzigu potekala konferenca Wikipedia - Ein kritischer Standpunkt, na kateri so udeleženci poslušali predavanja o različnih temah, povezani s spletno enciklopedijo Wikipedija in prosto dostopnim znanjem na spletu nasploh: med drugim kritike o virih za Wikipedijo, medijski kompetenci, medijskem arhivu Wikimedia Commmons, prihodnosti itn.

Zanimivo raziskavo je predstavil zgodovinar Peter Haber, ki je s svojimi študenti prečesal mnoge članke o zgodovinskih temah in preverjal njihove razumljivost, objektivnost in pravilnost. Ugotovil je, da čeravno so članki večidel faktografsko...

Slo-Tech - Na univerzah po svetu Wikipedije ne štejejo kot kredibilen vir, ker lahko podatke po njej premetava vsakdo (čeravno je zelo uporabna za pregled znanja in zbirka koristnih povezav do primarnih virov), a malo katera ponudi uporabno alternativo. Na Stanfordu je filozof Larry Sanger, ki je dolgo časa sodeloval pri Wikipediji, začel urejati spletno enciklopedijo, ki jo imenujejo avtoritativna. Prispevke vanjo pišejo akademiki, vsak članek pa je pregledan pred objavo na spletu. Sicer je Stanford Encyclopedia of Philosophy, kot se imenuje, kakor Wikipedija brezplačna, a ni odprta za urejanje. Tako lahko tej enciklopediji verjamemo in jo tudi citiramo v svojih delih brez slabe vesti.

Poudariti velja, da stanfordovska verzija ne opravlja iste...

CNet - Microsoft je javnosti predstavil testno verzijo projekta EntityCube, ki se zgleduje po Wikipediji. V kocki bodo poskušali zbrati biografske podatke o vseh, ki se pojavljajo na spletu. Torej bodo že objavljen material, ki je raztresen po milijonu strani, zbrali na enem mestu. Nato se bo s to zbirko podatkov dalo početi marsikaj zanimivega, na primer narisati bo moč kakšen graf socialne povezanosti in poznanstev, avtomatsko sortirati ljudi po poljubnih kriterijih in podobno.

Microsoft poudarja, da se EntityCube razlikuje od preprostega brskalnika. Tudi slednji sicer lahko najde želene informacije o osebah, a morajo ljudje nato sami preklikati mnogo strani in izluščiti bistvo. Microsoft bo to storil za vas na enem mestu, za razliko od Wikipedije pa se bo omejil pretežno na ljudi.

The New York Times - Polbrata Wolfgang Werlé in Manfred Lauber sta leta 1990 ubila nemškega igralca Walterja Sedlmayrja, za kar sta bila tri leta pozneje obsojena na dosmrtno ječo. Avgusta 2007 oz. januarja 2008 so ju pogojno izpustili iz zapora, s čimer sta po nemškem tolmačenju odplačala svoj dolg do družbe. Nemška zakonodaja tudi obsojenim zločincem, ki so svojo kazen odslužili, priznava vse pravice s področja zasebnosti, k čemur sodi tudi prepoved omenjanja z imenom in priimkom.

Izpuščena sta najela odvetnika Alexandra H. Stoppa, ki od nemških medijev zahteva izbris vseh omemb obtoženih s spletnih stranih. Podobno je zahteval tudi od Wikipedije, ki je s svojih nemških strani pobrisala imeni. Angleška različica Wikipedije pa imen noče umakniti, pri čemer se sklicuje na ameriški prvi amandma, ki zagotavlja pravico svobodnega govora. Floyd Abrams, ugledni ameriški odvetnik, pravi, da prvi amandma ščiti tudi omenjeni članek, zato ni nobenega razloga za cenzuro.

Lauber je sicer zaradi neodgovora dobil...

The New York Times - Wikipedija je vsak dan manj prosta enciklopedija, saj je vsled vandalizma uporabnikov primorana uvajati nove in nove metode omejevanja urejanja. Najnovejši prijem se nanaša na članke o živih osebah, ki so pogosto tarče nepridipravov. Ti članki bodo odslej moderirani - to pomeni, da bo vsako spremembo moral potrditi zaupanja vreden uporabnik, preden bo našla pot na glavno stran. Do takrat bo na ogled stara revizija.

Flagged Revisions, kot se imenuje ta novotarija, je na nemški Wikipediji že nekaj časa stalnica, sedaj pa se je prebila še v elitno (z največ članki) angleško verzijo. Nekateri vidijo v tem prečkanje psihološkega Rubikona, saj se s tem uporabniki Wikipedije pravnoformalno razdelijo na dve kasti - zaupanja vredne in ostale. Res je, da je bilo že doslej moč za nek čas zakleniti članke o ljudeh na tapeti, kjer so vandali prepogosto izkazovali svoje nestrinjanje z maličenjem članka, a to so bili individualni primeri. Nova ureditev to stanje generalizira.

Technology Review - V prihodnjih mesecih se namerava Wikipedija obogatiti še z video posnetki, ki bodo dopolnjevalni tekstovne in slikovne informacije v člankih. Kmalu naj bi se namreč na strani za urejanje članka pojavil gumb "Add Media", ki bo uporabnikom omogočil iskati med video posnetki in najprimernejše vstaviti v članek. Sprva bo iskanje potekalo zgolj po treh virih - ti bodo Internet Archive, Wikimedia Commons in Metavid. Njihovi načrti so kar ambiciozni, saj želijo ustvariti pogoje in programsko opremo, ki bodo uporabnikom omogočali tudi enostavno urejanje posnetkov, kot je to danes praksa pri tekstovnem delu člankov. Poleg tega pa Wikipedija upa, da bo z uporabo video posnetkov spodbudila tudi lastnike pravic, da jih čim več izdajo pod javno domeno, saj bodo le...

Slashdot - Wikimedia Foundation je od svojega nastanka stremela za idealom prosto dostopnega znanja in informacij, kar je lahko udejanjila le s primerno licenco, ki je veljala za objavljena besedila. Ob nastanku je bila najprikladnejša GNU Free Documentation License (GFDL), ki pa je sestavljena predvsem z mislijo na programsko dokumentacijo, ne pa članek v Wikipediji, navedke v Wikinavedku ipd. Problemov z obstoječo GFDL je kar nekaj; predvsem pri člankih z ogromno avtorji, kar so v Wikipediji praktično vsi. GFDL tako na primer terja, da je vsakemu navedku besedila, ki je pokrito z GFDL, dodana celotna licenca, kar je moč realizirati v knjigah in na spletu, nemogoče pa v video ali avdio posnetkih ter krajših povzetkih.

Ob nastanku Wikipedije boljše licence še ni bilo, sedaj pa jo imamo, zato bodo počasi migrirali nanjo. Z glasovanjem so namreč odločili, da bo vsa prihodnja vsebina objavljena z dvema licencama: obstoječo GFDL in odslej tudi s Creative Commons Attribution-ShareAlike...

Slashdot - Ni še minilo mnogo od nesrečnega nemškega ministra s plemiškim naslovom in predolgim imenom, ki ga je Wikipedija preimenovala in umotvor uspešno prodala časnikom, ko se je podobna zgodba ponovila. Letos 29. marca 2009 je umrl francoski skladatelj Maurice Jarre, kar je dodiplomski študent Shane Fitzgerald iz Dublina izkoristil za demonstracijo, kako se novinarji preveč pogumno opirajo na Wikipedijo, ne da bi dejstva preverili še kod. Na Wikipedijin članek o preminulem umetniku je dopisal izmišljeni citat, ki so ga skrbniki sicer opazili in nekajkrat odstranili, a je z malo vztrajnosti uspel ostati na strani 24 ur. To je bilo dovolj, da so citat pobrali tudi veliki mediji, tako da se je znašel v osmrtnicah v The Guardianu, The London Independentu, na BBC-ju ter v indijskih in avstralskih časopisih. Nauk ostaja enak kot v prejšnjih zgodbah: Wikipedija je odlično izhodišče, ne pa primarni vir.

Izmišljeni citat se je glasil:

One could say my life itself has been one long soundtrack....

Heise - Ustanovitelj spletne enciklopedije Wikipedije Jimmy Wales je dejal, da je po njegovem mnenju nemška različica Wikipedije točnejša od angleške. Ali v njegovih besedah, "da ima višjo kakovost". Pojasnil je, da imajo tovrstni spletni projekti težave z zagotavljanjem točnosti informacij, zaradi česar želi k sodelovanju vzpodbuditi več akademikov. Zakaj točno je nemška verzija boljša, ni pojasnil, lahko pa sklepamo, da je nemščina le bolj eksotičen jezik od angleščine, tako da po njej ne more packati poldruga milijarda ljudi, marveč le slabih 200 milijonov, od katerih jih je polovica pedantnih Nemcev.

Nemška Wikipedija je s približnom milijonom člankov na drugem mestu za angleško po obsegu (2,8 milijona), skupno pa je v Wikipediji že 250 različnih jezikov - res, v nakaterih je zgolj tuintam kakšen članek. Za primerjavo, slovenska ima 74 tisoč prispevkov. Na re:publici je Wales odgovarjal tudi na očitke blogerjev, da velika podjetja prirejajo članke v svojo korist. Dejal je, da imajo...

Slashdot - V Nemčiji se zgodil zanimiv primer, ki nazorno kaže, kako nevarno se je zanašati izključno na Wikipedijo pri iskanju informacij. Nemčija je 10. februarja dobila novega ministra za gospodarstvo, ki ima spričo plemiškega porekla strašno dolgo ime: Karl Theodor Maria Nikolaus Johann Jacob Philipp Franz Joseph Sylvester Freiherr von und zu Guttenberg. Že ko so se pojavile prve govorice o imenovanju za ministra, je neki šaljivec na Wikipediji članek malo popravil, in sicer je ministru dodal še izmišljeno ime Wilhelm, tako da se je njegovo ime glasilo Karl Theodor Maria Nikolaus Johann Jacob Philipp Wilhelm Franz Joseph Sylvester Freiherr von und zu Guttenberg.

Nemški tisk, ki je nato poročal o možakarju, je ime prebral v Wikipediji in kmalu se je napačno ime znašlo v Spieglu, Bildu, TAZ-u, Süddeutsche Zeitungu in še kje. Medtem so napako na Wikipediji odkrili in zahtevali dokaz o resničnem imenu v kredibilnem viru, ki so ga našli nikjer drugje kot v Spieglu, ki ga prej prepisal iz...

TG Daily - Pretekli teden smo poročali, da se bo Britannica zgledovala po konkurenčni Wikipediji in omogočila bralcem vsaj delno sooblikovanje člankov. Danes so vesti prav obratne, saj Wikipedija kani postati izbirčnejša glede svoje vsebine. Povod za tako odločitev je bila epizoda TV-serije 30 Rock, v kateri so se znesli nad člankom o Janis Joplin. Ker je meja med fikcijo in dejanskostjo tanka, so se nadebudni gledalci tudi v resničnosti odločili nekoliko poigrati z omenjenim člankom, kar je Wikipedijce prisililo začasno onemogočiti urejanje članka.

Nov sistem, ki se pripravlja, se bo imenoval Flagged Revisions in bo neprijavljenim obiskovalcem onemogočil trenutno urejanje. Še vedno bodo lahko po želji dopolnjevali članek, a se bodo njihovi dodatki na strani odrazili šele, ko jih bo potrdil nekdo izmed posvečenih registriranih uporabnikov. Piko na i sta gotovo postavila članka o senatorjih Robertu Byrdu in Edwardu Kennedyju, ki sta bila nenadoma razglašena za preminula, zaradi česar je...

smh.com.au - Standardna Encyclopaedia Britannica, kjer prispevke za razliko od Wikipedije pišejo usposobljeni ljudje in jih pred izdajo pregleduje uredniški odbor, se je odločila uvesti wikipedijski model za svojo spletno verzijo. Tako bo odslej vsem bralcem omogočeno dopolnjevanje in popravljanje člankov na spletu, je v intervjuju dejal šef Jorge Cauz. Razlika v primerjavi s konkurentko pa ostaja stroga moderiranost, saj bo moral nove prispevke urednik potrditi, šele nato se bodo smeli pojaviti na strani, res dobri pa si bodo utrli pot v knjižno izdajo, ki izhaja vsako drugo leto. Poleg tega bo Britannica uvedla še posebno registracijo, kjer se bodo morali ljudje izkazati s pravim imenom in naslovom, da bodo nato lahko dodajali svojo vsebino, ki bo prikazana poleg avtoriziranih člankov.

Cauz je intervju izkoristil tudi zato, da je nekoliko ošvrknil Google. Po njegovem mnenju bi se moral Googlov izvršni direktor močno zamisliti nad dejstvom, da za množico terminov Google kot prvi zadetek vrne...

TG Daily - Če ste v zadnjem času kaj obiskovali Wikipedijo, ste na strani zgoraj gotovo opazili prošnjo za donacije, ki so jih zbirali. Sprva se je števec ustavil pri 3,5 milijona dolarjev, kar pa naj ne bi zadostovalo. Wikipedija, ki zaposluje 23 ljudi, namreč letno porabi nekaj manj kot šest milijonov dolarjev. Da bi dosegli postavljen znesek, je ustanovitelj Jimmy Wales na spletni strani Wikimedija Fundacije osebno zaprosil za pomoč in - zmagal. V samo nekaj dnevih se je nakapljal še preostanek.

Na TG Daily si sedaj postavljalo še nekaj zanimivih vprašanj. Prvo je seveda, kolikšno vsoto bi Wales za deveto najbolj obiskano stran na spletu lahko zahteval in še dobil. Zagotovo več kot šest milijonov, če so se ti nabrali tako hitro. Drugo vprašanje je, ali bodo ljudje sedaj nehali prispevati, ko je cilj dosežen, ali pa bodo nadaljevali v znak podpore njim tako dragi strani? Povzetek finančnega izkaza za preteklo obdobje je na spletu.

Guardian - Internet Watch Foundation (IWF) je spoznala, da je cenzura na internetu jalovo početje, in odstranila petkovo prepoved dostopa do članka Virgin Killer. Spomnimo, da so v petek v Veliki Britaniji zagnali strahoten vik in krik, ker naj bi naslovnica dvaintrideset let starega albuma vsebovala neprimerno sliko.

IWF vsako leto označi 10.000 strani z neprimerno vsebino in jih doda na skrivni seznam nedostopnih strani, ki ga upoštevajo vsi veliki ponudniki dostopa do interneta. Ni pa se še zgodilo, da bi IWF svojo odločitev preklical, a so bili pri Wikimediji dovolj glasni, da so to dosegli tudi tak precedens. IWF se zagovarja z dejstvi, da so po pregledu konteksta in upoštevanju dejstva, da je slika stara in dostopna širom po svetu, ocenili, da prepoved dostopa ni smiselna. Kljub temu je sama slika zanje še vedno sporna, tako da bodo vse kopije na drugih britanskih strežnikih obravnavali posebej. Dodajajo še, da je odločitev prinesla več škode kot koristi, saj se je vsebina še bolj...

Slo-Tech - ...tudi to, da se mu začne širiti po hiši vonj po gnijoči miši. Seveda je zadnji kraj, kamor bi pogledali, računalnik. Toda prav to se je zgodilo Jacobu iz Velike Britanje. Klik!