Le Monde - Zadnje dni se največ piše o ameriškem programu prisluškovanja Prism, a ZDA niso edine, ki imajo velika ušesa. Le Monde poroča, da francoski Generalni direktorat za zunanjo varnost (DGSE) sistematično prisluškuje vsem vrstam elektronske komunikacije v Franciji in med Francijo in tretjimi državami. To vsebuje elektronska sporočila, telefonske podatke, kratka mobilna sporočila, podatki prek Twitterja in Facebooka itn. Podatki se hranijo več let, šlo pa naj bi zgolj za prometne podatke.

Uradni namen akcije je boj proti terorizmu, in sicer odkrivanje terorističnih celic. Toda v praksi pomeni, da je mogoče vohuniti za komerkoli, ki...

ComputerWorld - Kot že rečeno, se francoski izdajatelji časopisov čutijo oropane s strani Googla, ki na svojem iskalniku prikazuje izvlečke njihovih novic, opremljene s svojimi (tj. ne njihovimi) oglasi, oni pa od tega nimajo nič. Nič zato, ker naj bi bili ti povzetki za bralce več kot dovolj, tako da do klika na novico in s tem obiska časopisove spletne strani naj sploh več ne bi prišlo. Google naj bi se tako bolj ko ne prostodušno mastil na njihovih vsebinah.

Tukaj ne gre za osamljeno idejo. Nemška vlada je avgusta podprla predlog novele zakona o avtorski pravici, s katero bi le-to...

La Quadrature du Net - Francoska vlada pripravlja izredno velikopotezni načrt za filtriranje in blokado neželenih vsebin na internetu, poročajo na portalu ipintegrity.com. Uresničen bo v obliki vladnega dekreta, ki bo dal izbranim ministrstvom možnost, da zahtevajo umik vsebin brez sodne odredbe in na podlagi lastnih kriterijev.

Predlog osnuje na 18. členu francoskega zakona o zaupanju v digitalno ekonomijo iz leta 2004 (LCEN, v francoščini, kratek povzetek v angleščini), ki daje francoskemu Državnemu svetu široka pooblastila za odstranitev internetnih vsebin, v kolikor predstavljajo resno nevarnost za javni red in mir, življenje in zdravje ljudi, zaščito mladostnikov, obrambo države oz. zaščito potrošnikov in malih delničarjev....

Ars Technica - V Franciji od leta 1981 obstaja t.i. zakon Lang, ki določa, da se morajo prodajalci knjig držati cen, ki jih nanje natisnejo založbe. Razprodaje ne pridejo v poštev in popusti lahko znašajo največ pet odstotkov. Strogo regulativo se zagovarja s podpiranjem nacionalne kulture.

Tovrstno zakonodajo so zdaj razširili tudi na digitalne izdaje: založbe lahko določijo enotno ceno in vsi distributerji morajo elektronsko knjigo po tej ceni tudi prodajati. Pri vsem skupaj so šli tokrat še korak dlje - v primeru, ko je bila knjiga založena v Franciji, naj bi cenovna politika veljala povsod, tudi izven meja države.

Zaenkrat je še vprašljivo, ali bo Evropska unija takšno početje dopustila - najmočnejši francoski adut bodo...

Heise - Kot je bilo napovedano, bo Francija s prihodnjim letom verjetno obdavčila spletne reklame, saj je zakon, ki to predvideva, potrdil senat. Od vseh neto pobranih zneskov za spletno oglaševanje bo francoska vlada z novim zakonom pobrala en odstotek. Davka pa ne bodo plačevali ponudniki spletnih storitev, marveč podjetja, ki oglase na francoskem koncu interneta prikazujejo. Na ta način bodo zbrali največ davkov, saj neposredno podjetij, ki oglase naročujejo, ne morejo obdavčiti, če imajo sedež v tujini. Zakona francoska Narodna skupščina (Assemblée Nationale) še ni obravnavala. Preden bo začel veljati, ga morata seveda potrditi oba doma francoskega parlamenta. Če bo zakon sprejet, bo na leto prinesel v francoski proračun 20 milijonov evrov. Od televizijskih oglasov se nabere za 70 milijonov evrov davkov.

Techdirt - Francija je lani jeseni sprejela kontroverzni zakon, ki so ga novinarji poimenovali kar HADOPI 2, ker je njegova prva različica padla v vodo po zavrniti ustavnega sveta. Zakon je za evropske razmere strog, saj daje kršiteljem avtorskih pravic le tri opozorila. Prvo prejmejo po elektronski pošti, drugi s priporočeno pošto, tretjega pa osebno pred sodnikom, ki odredi izklop priključka do interneta.

Francoska vlada je ves ta čas razmišljala, kako bi zakonske določbe udejanjili v praksi. Potekala je sicer javna razprava, a podrobnosti tehnične rešitve bi morale ostati tajne, pa niso. V bistvu gre za preprost vohunski program, ki nadzoruje internetni promet, prebrska datoteke na lokalnem računalniku in preveri nastavitve usmerjevalnika. Poleg tega ima vgrajeno tudi funkcijo, ki uporabnika opozori na bližajočo se kršitev, ko ta zažene program s podporo P2P-protokolu. Na spletnih straneh ugotavljajo, da ta programček krši evropske zakone, ki prepovedujejo splošno obveznost po nadzorovanju.

CNet - Francoski minister za kulturo Frédéric Mitterrand je v torek napovedal, da Francija načrtuje postavitev spletnega portala, kjer bodo na voljo francoske knjige in drugi dokumenti v digitalni obliki. Sprva bodo uporabili predvsem gradivo iz digitalne verzije francoske narodne knjižnice Gallica, projekt pa bodo nato še nadgradili. Dodatnih vsebin se nadejajo po sklenitvi dogovorov s francoskimi založniki, ki naj bi jim nato dovolili digitalizacijo svojih knjig. Od začetka bo projekt financirala francoska vlada, sčasoma pa naj bi postal samozadosten z zaslužkom od oglasov.

Mitterrand je poudaril, da to ne pomeni, da se Francija odpoveduje Google Books. Nasprotno, čeprav gre za neke vrste konkurenco, dopuščajo možnost sodelovanja in medsebojnega dopolnjevanja zbirk. V intervjuju za Le Monde (strojni prevod v angleščino) je Miterrand sicer okrcal Google, češ da je prišel v Evropo kot veliki zavojevalec, s katerim so založniki na vrat na nos podpisali dogovore, ki jih je sam označil za...

CNet - Francozi so našli še način, kako pobrati kakšen davčni evro več. Najnovejša zamisel predvideva obdavčitev spletnega oglaševanja - torej velikanov, kot so Google, MSN in Yahoo - in ponudnikov dostopa do interneta z namenom ustvariti fond denarja, ki bo namenjen založnikom. V poročilu, ki so ga sestavili nekdanji francoski kulturni minister Jacque Toubon ter predstavnika založnikov Patrick Zelnick in Guillaume Cerutti, ugotavljajo, da Google dela ogromne dobičke brez upoštevanja izvajalcev glasbe in založnikov tiskovin.

Zakon naj bi obdavčil vsak klik na spletni oglas ali sponzorirano povezavo v Franciji, pri čemer bi bila obdavčena vsa podjetja, ne glede na sedež zunaj Francije. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je že izrazil svojo naklonjenost predlogu. Na ta način naj bi zbrali 28 milijonov evrov.

Heise - Razvpit francoski zakon HADOPI, ki ga je Francija sprejela v drugem poskusu, saj ga je prvikrat zavrnil francoski ustavni svet, stopa z začetkom tega januarja v veljavo. S sprejetjem so imeli kar nekaj težav, saj ga najprej zavrnil spodnji dom francoskega parlamenta, nato pa še francoski ustavni svet. Popravljeno verzijo zakona, ki so ji mediji nadeli naziv HADOPI 2, so septembra sprejeli v spodnjem domu, oktobra pa je zeleno luč prižgal še ustavni svet.

Od petka je HADOPI 2 v veljavi. Ta predpisuje, da bodo kršitelji zakonodaje o avtorskih pravicah najprej opozorjeni po elektronski pošti, nato z uradno pošto, za tretji prekršek pa se bodo morali zagovarjati pred sodnikom, ki jih bo lahko oglobil v višini do 300.000 evrov, jim naložil do triletno zaporno kazen in jim odvzel pravico do internetnega dostopa. Spremenjena verzija je odpravila pravico nadzornega organa Hadopi (Haute autorité pour la diffusion des oeuvres et la protection des droits sur internet), da izreka kazen...

Slo-Tech - Ministrstvo za javno upravo je 28. septembra 2009 na spletnih straneh objavilo dva predloga letnih načrtov pridobivanja stvarnega premoženja države (za leti 2010 in 2011). Del načrta je tudi načrt informatizacije, ki vsebuje predlog odhodkov proračuna za nakupe iz področja informacijske tehnologije.

Proračun za IT za leto 2010 predvideva 135.217.041,03 EUR odhodkov, za leto 2011 pa 117.473.669,37 EUR odhodkov. Že hiter pregled pokaže, da gre za precej zanimivo branje, da pa bi bila slika stroškov bolj jasna, smo podatke statistično analizirali in pripravili nekaj sumarnih prikazov.

Za vzdrževanje licenc bomo v dveh letih davkoplačevalci odšteli 47,5 milijona...

Slo-Tech - Zloglasni francoski HADOPI, zakon, po katerem naj bi ponudniki interneta kršilce avtorskih pravic po treh prekrških oziroma opominih izključili iz interneta, uvedlo pa bi se tudi blokiranje tim. spornih strani, je danes doživel dokončni udarec.

Zakon oziroma njegov sankcijski del je namreč zavrnil francoski ustavni svet (Conseil constitutionnel) in sicer zaradi omejevanja svobode izražanja ter zaradi kršitve domneve nedolžnosti. Po mnenju ustavnega sveta namreč lahko sankcijo odklopa iz interneta izreče le sodišče, ne pa ponudniki dostopa do interneta oziroma neka vladna agencija.



Zakon je najprej 9. aprila letos zavrnil spodnji dom francoskega parlamenta,...

Times Online - Spodnji dom francoskega parlamenta je včeraj presenetljivo z 21 glasovi proti in 15 za (sicer spodnji dom šteje 577 članov, a jih je bilo prisotnih le 36!) zavrnil zloglasni predlog zakona, ki so ga mediji poimenovali kar HADOPI po regulatorju interneta, ki bi ga zakon uvedel (Haute Autorité pour la Diffusion des Œuvres et la Protection des Droits sur Internet). Če bi bil zakon sprejet, bi znatno omejil svobodo na internetu, saj bi prepustil kar ponudnikom interneta pooblastila, da uporabnike opominjajo in po treh prekrških izključijo z interneta, poleg tega pa bi uvedel že omenjenega regulatorja HADOPI, ki bi lahko zahteval blokiranje spornih strani.

Odločitev je toliko bolj nepričakovana, ker je senat osnutek zakona že potrdil, a bi ga moral še spodnji dom, da bi začel veljati. Dežurni krivci so socialisti, ki jim koalicija očita, da so se skrajno podlo med debato poskrili, nato pa prikorakali na prizorišče ravno za glasovanja in gladko povozili zakon. Žal to še ne pomeni, da je...

Slashdot - Južna Koreja se očitno pridružuje državam Franciji, Italiji in Irski, ki so že ali pa še bodo vpeljale strožjo protipiratsko zakonodajo. Prejšnji teden je tako parlament obravnaval osnutek novega zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, ki vključuje slavno načelo treh opominov (three strikes and you're out!).

Novi člen 133-2 bo pooblaščal korejsko Ministrstvo za kulturo, šport in turizem, da od ponudnikov dostopa do interneta zahteva, da uporabnikom, ki prenašajo zaščitene vsebine prek spleta, pošlje opozorila ali pa da jim prekine povezavo. Prav tako bo ministrstvo lahko zahtevalo, da ponudniki interneta uporabnikom, ki so že bili opozorjeni na kršitve, zamrznejo ali ukinejo internetne račune za šest mesecev. Podobna usoda bo doletela tudi oglasne deske (bulletin boards), na katerih se bo znašla nezaželena avtorska lastnina, saj bo ministrstvo lahko zahtevalo njihovo zaprtje. V primeru neposlušnosti pa bodo lahko kar skrbniki telekomunikacijskega in informacijskega omrežja...

Heise - Francoska kulturna ministrica Christine Albanel se je v boju proti kršenju avtorskih pravic na spletu lotila tudi prostih točk za brezžični dostop do spleta oz. tako imenovanih vročih točk (hotspot). Ministrica želi vzpostavitev belega seznama, na katerem bi bilo nekaj tisoč strani, ki so nujne za ekonomsko, kulturno in socialno življenje države, nato pa bi omejila internetni dostop prek vročih točk na samo te strani. Tako recimo sredi Pariza prek brezplačnega WLAN-a ne bi mogli brskati po Slo-Techu, če ga Francozi ne bi uvrstili med dovoljene strani. Od lastnikov zasebnih WLAN-omrežij pa bodo poskusili izsiliti zaščito omrežij s šifriranjem, saj jim po osnutku novega zakona o kršitvah avtorskih pravic v primeru kršenja grozi izklop interneta.

Organizacije za zaščito pravic državljanov so že zagnale vik in krik. Jérémie Zimmermann, soustanovitelj La Quadrature du Net, pravi, da je vrnitev k centraliziranem in nadzorovanem dostopu do interenta strah navdihujoča in predvsem...

TG Daily - Fannie Mae je neuradno ime za ameriško Federal National Mortgage Association, o kateri smo v zadnjih mesecih mnogo slišali. Skupaj z drugim paradržavnim podjetjem Freddie Mac, kar pomeni Federal Home Loan Mortgage Corporation, obvladujeta ameriški trg nepremičnin s prepakiranjem, prodajo in odkupom hipotekarnih posojil.

Kako se lahko malomarni varnostni ukrepi hitro maščujejo, so, k sreči brez posledic, ugotovili pri Fannie Mae. Do lanskega oktobra je zanje delal indijski državljan Rajendrasinh Babubaha Makwana kot računalniški inženir. Ko so ugotovili, da je 10. in 11. oktobra v strežnike vstavil nepooblaščeno skripto, so mu prepovedali delovanje na tem področju, a gesel za dostop niso spremenili. Nekaj dni pozneje, 24. oktobra, so ga zjutraj obvestili, da ga bodo odpustili, vendar so mu dovolili ostati na delovnem mestu do konca dne, pri čemer mu niso onemogočili dostopa do računalnikov.

Svoj čas je izkoristil za pisanje logične bombe, ki bi se bila sprožila danes, če je ne bi...

Times Online - V Franciji so se očitno odločili nekoliko bolj ostro stopiti na prste internetnim piratom.

Predlog zakona, ki ga je predstavila francoska vlada, močno pa ga osebno podpira tudi predsednik Nikolas Sarkozy (najbrž pa tudi njegova žena in pevka Carla Bruni) naj bi stopil v veljavo januarja prihodnje leto. Predlog zakona predvideva, da bodo ponudniki dostopa do interneta kršitelje avtorskih pravic trikrat opozorili naj nemudoma prenehajo s svojim nezakonitim početjem, nato pa jim bodo onemogočili dostop do interneta.

Nad izvajanjem zakona bo bdela posebna protipiratska agencija z imenom Hadopi, ki jo bo francoska država financirala s slabimi 19 milijoni EUR letno.

In kdaj bo Franciji sledila Slovenija?

Independent - Eden največjih britanskih ponudnikov dostopa do interneta za domače uporabnike, Virgin Media, bo prihodnji teden pričel svojim uporabnikom, ki uporabljajo P2P omrežja pošiljati opozorila, naj takoj prenehajo s svojim nezakonitim početjem.

Virgin Media pri tem sodeluje z združenjem britanskih glasbenih založnikov British Phonographic Industry, ki od podjetij zahteva uveljavitev načela "three strikes and out" po katerem naj bi uporabnike, ki kršijo avtorsko pravno zakonodajo trikrat opozorili, nato pa bi jih izključili iz interneta.

Virgin Media naj bi tako uporabnikom v okviru "izobraževalne kampanje" najprej deset tednov le pošiljala opozorila, v katerih pa bo združenje britanskih glasbenih založnikov uporabnike jasno opozorilo, da bo v primeru nadaljevanja kršitev sledil izklop in postopek na sodišču.

Po nekaterih ocenah je namreč v Veliki Britaniji kar 6,5 milijonov uporabnikov interneta, ki svoj internetni priključek vsakodnevno uporabljajo v "kriminalne namene".

Resne...

The Register - Kot poroča The Register, ki se naslanja na sporočilo švedske Piratske stranke, švedska vlada pripravlja zakon, ki bo švedski tajni službi National Defence Radio Establishment (FRA) omogočil dostop in spremljanje vsega telekomunikacijskega prometa, ki prečka švedske meje.

Švedska tajna služba bo tako lahko spremljala ves "mednarodni promet", torej tako vse telekomunikacije, ki izvirajo iz Švedske, ki so namenjene na Švedsko ter ki prečkajo Švedsko (npr. komunikacijo med Britanci in Finci). Ukrep je še posebej problematičen zaradi narave usmerjanja prometa preko interneta, saj komunikacijski paketki med dvema točkama potujejo po glede na trenutno obremenjenost omrežja najhitrejših povezavah, ne pa po geografsko najkrajših poteh.

Prestrežene podatke bodo analizirali z iskalniki ključnih besed, dostop do analiz pa bodo poleg tajnih služb, policije in carine imeli tudi uslužbenci ministrstva za promet, uslužbenci ministrstva za kmetijstvo v nekaterih primerih pa tudi večja zasebna...

News.com - Lanskega maja smo poročali, da je John Stedman, namestnik v šerifovem uradu v Los Angelesu, v pričanju pred senatnim komitejem za domovinsko varnost izjavil, da se nekatere teroristične organizacije morda ukvarjajo s kršitvami avtorskih pravic. Novica je bila podlaga za špekulacije, da se nam morda obeta ostrejša protipiratska zakonodaja na področju piratstva.

Podobnega mnenja je bil v svojem govoru novembra lani tudi ameriški vrhovni Alberto Gonzales, ki je izjavil, da so dohodki iz nelegalnih dejavnosti skoraj zagotovo namenjeni za financiranje terorističnih aktivnosti.

Te dni pa se je zgodil naslednji korak. Ameriški kongresnik Lamar Smith je namreč predlagal Intellectual Property Protection Act. Predlog zakona predlaga razširitev načinov omejevanja programske opreme za zaobid avtorsko pravne zaščite. Dosedanji Digital Millnium Coypright Act prepoveduje distribucijo in trgovanje s programsko ali strojno opremo, ki se lahko uporabi za zaobid avtorsko pravne zaščite....

Slo-Tech - Kot smo že poročali, je ministrstvo za informacijsko družbo v torek 1. junija 2004 sklicalo sestanek z nekaterimi predstavniki slovenskih ponudnikov dostopa do interneta (ISP-ji) in policijo, tema sestanka pa je bila izvedba zakonitega prestrezanja telekomunikacijskega prometa, ki poteka prek interneta.

Za kaj gre? 1. maja je začel veljati Zakon o elektronskih komunikacijah, v katerega 107. členu piše, da mora operater "na svoje stroške zagotoviti ustrezno opremo v svojem omrežju in primerne vmesnike, ki v njegovem omrežju omogočajo zakonito prestrezanje komunikacij.", poleg tega pa mora MID do novembra sprejeti Pravilnik o zakonitem prestrezanju komunikacij, ki bo predpisal primeren vmesnik za prestrezanje. Po naših informacijah so v igri trije ponudniki vmesnikov za prestrezanje, eden iz Nizozemske in dva iz Izraela, cene pa naj bi se gibale okrog 200.000 USD na napravo. To pa so seveda zneski, ki si jih manjši ISPji težko privoščijo.

Kljub temu, da je bil omenjeni sestanek...