The Verge - Po zaslugi zagnanosti Carmacka, Besseta in ostalih IDjevcev je izvorna koda za Doom 3 zdaj na voljo in to pod pristno copyleft licenco GPL v3. Priložili so še projektne datoteke za GNU/Linux (SCons), Okna (Visual Studio) in Mac (Xcode), tako da si lahko kodo ogledate, izgradite in predelate tudi sami.

Game data (mape, skini in vse ostalo) sicer ostajajo pod EULO, tako da bo za preigravanje predelav in osvežitev še vedno treba posedovati izvorno kopijo igre. Podoben dogovor je na voljo za številne znane starejše naslove, npr. EDUKE32, ki skupaj s podatki iz originalnega Duke Nukema 3D omogoča uživanje igre v višjih resolucijah.

Pri vsem skupaj je najbolj pomembno, da je koda izdana pod...

Groklaw - Včeraj smo pisali, da utegne imeti Google težave zaradi kršenja licence GPL v svojem Androidu, kar so mnogi označili kot hudo pretiravanje. Navedbe Edwarda Naughtona imajo nekaj smisla, a podrobna analiza kaže, da Android bržkone ne krši GPL. Linus Torvalds se je že odzval na očitke in jih zavrnil kot lažne, saj da so že zdavnaj jasno povedali, da uporaba jedra ne povzroči prenosa licence GPL na celoten sistem. Tovarlds je že leta 1993 povedal, da se ne šteje, da bi bili uporabniški programi izvedeni iz Linuxovega jedra.

Zanimivo pa je Naughtonovo ozadje, ki so ga raziskali na Groklawu. Ugotovili so, da je Naughton do nedavnega delal za Microsoft, kar sedaj poizkuša zakriti. V njegovem...

Slo-Tech - Google se je znašel pred velikim problemom na svoji platformi Android, saj vse kaže, da je kršil licenco GPL. Android je strukturiran na več ravneh, tako da kljub Linuxovi osnovi cel sistem ni izdan pod licenco GPL. Spodnji del arhitekture, Linuxovo jedro, je pod licenco GPL, medtem ko za uporabniški prostor to ne velja več (stran 36). Ta se z jedrom povezuje prek knjižice Bionic, kar pravno omogoča licenciranje višje programske opreme pod manj odprtimi (npr. Apache Software License ali licence BSD/MIT) ali celo zaprtimi licencami (npr. odjemalec za Gmail je zaprtokoden). Ta strukturiranost je bistven del Googlove strategije, saj jim omogoča, da z Androidom kaj zaslužijo, proizvajalcem telefonom pa...

Heise - Na internetu se je znašla celotna izvorna koda zaprtokodnega protivirusnega programa Kaspersky Internet Security, ki jo je ukraden nezadovoljni zaposleni. Kot je moči prebrati iz opisa, gre za verzijo iz decembra 2007 (najverjetneje se je koda znašla v verziji 8.0), ki je bila ukradena leta 2008. Kako to, da je na internet našla pot šele sedaj, ni znano.

Koda je napisana v C++ in Delphiju in opisuje protivirusni program, zaščito proti ribarjenju, pred programi, ki s povezavo na klic kličejo komercialne številke (anti-dialer), modul za starševski nadzor in še nekaj drugih. Zaposleni, ki naj bi bil kodo odtujil, je že v zaporu zaradi kraje intelektualne lastnine, kjer bo preživel tri leta, potem ga pa čakajo še tri...

Groklaw - Najprej smo zmago Novella proti SCO-ju razglasili aprila, dokončno kapitulacijo pa je SCO podpisal junija. Obakrat je ameriško sodišče odločilo, da ima vse avtorske pravice za Linux Novell. Slednji je obljubil, da uporabnikov in razvijalcev ne bo preganjal, česar za SCO ne moremo trditi. To je bil velik dan za Linux in hkrati črn dan za SCO, ki se je znašel na robu propada. Neverjetno pa je, da se je SCO še enkrat pobral in vnovič zagrozil s tožbo.

SCO je plačal 455 dolarjev takse - toliko denarja kljub vsemu še imajo - in vložil pritožbo na odločitev sodišča. Na Prizivnem sodišču za deseto okrožje (United States Court of Appeals for the Tenth Circuit) želijo doseči ovržbo sodbe oziroma, če jim to ne uspe, vnovično sojenje. SCO je prepričan, da ima dovolj sredstev za nadaljevanje pravne bitke, čeprav bo v manj kot mesecu v stečajnem postopku moral dokazovati svojo solventnost. To bo kar precejšen zalogaj, saj SCO nima rednega vira prihodkov.

SCO, dovolj je bilo.

Groklaw - Prejšnji teden se je končal znameniti primer SCO proti Novellu, ki se je vlekel že od leta 2004. Prolog sega še leto bolj nazaj, saj je leta 2003 SCO začel trditi, da je Linux neavtorizirana izpeljanka iz Unixa in vložil tožbo zoper IBM, ki je prodajal in uporabljal Linux. Najprej so zahtevali milijardo dolarjev, kasneje tri in na koncu pet milijard dolarjev odškodnine. Zagrozili so tudi uporabnikom, a jih je IBM hitro pomiril z zagotovili, da jim v nobenem primeru ne bo treba plačevati odškodnin.

Leto pozneje je v izjavi za javnost Novell zapisal, da so lastnik vseh avtorskih pravic za SVRx. SCO je bil drugačnega mnenja, saj so leta 1995 od Novella kupili nekatere pravice, ki pa so jim po Novellovemu tolmačenju dale le pravico nadaljnje prodaje Linuxa, medtem ko so avtorske pravice za SVRx ostale v Novellovih rokah. SCO se s tem ni strinjal, zato so se preusmerili na Novell in proti njim vložili tožbo.

Leta 2007 se je zdelo, da bo zgodbe konec, saj je sodišče odločilo, da je...

Schneier.com - Če ste bili do sedaj mnenja, da je v praksi nemogoče napisati kopleksnejši program, ki ne bi vseboval programskih hroščev, je skupina zbrana okrog profesorja Gernota Heiserja iz avstralske University of New South Wales dokazala nasprotno. Uspeli so namreč potolči prav vse programske hrošče v operacijskem sistemu in to tudi dokazati.

Njihov operacijski sitem je tako 100-odstotno varen pred napakami in sesutji. Žal pa ne gre za kakšen popularen operacijski sistem, pač pa za operacijski sistem seL4 microkernel.

Operacijski sistem vsebuje 7500 vrstic kode, pregled, ki ga je opravljalo šest ljudi, pa je trajal več kot pet let. V povprečju je tako en človek na leto pregledal 250 vrstic.

Po mnenju Heiserja ima povprečen program približno 10 hroščev na 1000 vrstic kode, pri zelo skrbno napisanih programih pa je število hroščev mogoče zmanjšati na 1 do 3. Glede na to, da imata operacijska sistema Linux in Windows okrog 50 milijonov vrstic kode, bi njun pregled zahteval vsaj 200.000...

Spiegel Online - Nemški deželni notranji ministri iz šestnajstih zveznih dežel se zavzemajo za hitro prepoved prodaje nasilnih iger, k čemur jih je vzpodbudilo letošnje streljanje na srednji šoli v Winnendenu. (Kasneje so ugotovili, da je strelec več ur pred pohodom igral Far Cry 2.) Po v petek doseženem konsenzu naj bi prepovedali igre, v katerih je realistično prikazano ubijanje bistven del igre ali vsebujejo druga okrutna nasilna dejanja proti ljudem ali ljudem podobnim bitjem.

Uwe Schuenemann iz Spodnje Saške je povedal, da se s takimi igrami viša toleranca do nasilja, saj so se strelci v pokolih pred svojimi dejanji vedno kratkočasili s takimi igrami. CDU tako zahteva, da zvezni parlament odločitev udejanji v zakonodaji še pred volitvami. To seveda ni edina odločitev, ki so jo v zvezi s tem primerom sprejeli, saj bodo prav tako omejili dostop do strelnega orožja in poostrili nadzor nad zlorabami, kar se utegne izkazati kot učinkovitejši ukrep kakor prepoved prodaje nasilnih iger. Klik!

Ars Technica - SCO (nekdaj znan kot Caldera) je v ustaljeni poslovni maniri sporočanja slabih novic svojim delničarjem v petek pozno popoldan (po našem lokalnem času že v trdi temi) naznanil, da potrebuje pomoč države, sicer bo bankrotiral. Novica je logična posledica razsodbe sodišča, na katero so se seveda pritožili - toliko družba še trza - zaradi katere mora SCO vrniti 95% zaračunanih Unix licenčnin pravemu (trenutnemu) lastniku Unix-a - Novell-u.

Parapravniki pri Groklaw-u so izbrskali seznam SCO-jevih upnikov in ugotovili, da sta večino denarja požrli odvetniški družbi, ki sta s sizifovim delom odlično zaslužili, ogromno pa SCO dolguje tudi znanim proizvajalcem strojne in programske opreme. Ker denarja za poplačilo teh terjatev podjetje nima, je bila žalostna usoda neizbežna.

Navijači, sinje modri in zeleni, so seveda tekmo spremljali od blizu. Eni so ob izidu veseli, drugi pa zdaj verjetno že trezni - tako kot Crimson, Permanent Assurance tudi Linux neustavljivo pluje naprej in...

Ars Technica - Podjetje SCO je postalo bolj znano leta 2003, ko je vložilo tožbo proti IBM, češ da je slednji vključil v jedro Linuxa na "milijone vrstic" izvorne kode operacijskega sistema Unix, ki so ga kupili leta 1995 od Novella. No, tožili so tudi slednjega, in prejšnji teden je prišlo do končne razsodbe, po kateri Novell SCO-ju nikoli ni prenesel celotnih avtorskih pravic. S tem so postale tožbe, ki jih je vložil SCO, nerelevantne. Novellu tudi pripada 95% vseh licenčnin, ki jih je pobral SCO - k temu sta najbolj prispevala Microsoft in Sun. Sun se pa zlahka znajde v veliki godlji, saj je po tej razsodbi od SCOja kupil nekaj, česar SCO sploh ni imel (precejšnje dele Solarisa in OpenSolarisa).

Še nekaj povezav do člankov:
Arstechnica
Desktoplinux
Linux Weekly News

Google - IBM naj bi danes oznanil, da bo dvema skupinama razvijalcev odprtokodnega programja podaril del izvorne kode svoje tehnologije za prepoznavo govora, katere razvoj je podjetje stal 10 milijonov ameriških dolarjev. Zbirko kode za delo z osnovnimi besedami, npr. datum in čas ter mesta in države, bo prejela skupnost Apache Software Foundation, Eclipse Foundation pa bo dobil kodo za urejanje govora.

Veliki modri se je za korak odločil z namenom pospešitve razvoja aplikacij za prepoznavo govora, ki se jim obeta velik razcvet v bližnji prihodnosti, npr. v klicnih centrih, avtomobilih in še marsikje kje. Prav tako je s tem odgovoril Microsoftu, ki je razvijalcem brezplačno ponudil paket za razvoj programja za prepoznavo govora, ki temelji na tehnologiji .Net in ga je preneslo čez 100 000 uporabnikov.

Redmond trdi, da IBM na tem področju samo sledi Microsoftovim stopinjam.

Slashdot - Slashdot poroča, da naj bi se SCO-ju, samooklicanemu lastniku Unixa, vse bolj krčila denarnica, zahvaljujoč ne ravno rožnati prodaji in številnim tožbam. Krčenje pravnega proračuna na 31 milijonov dolarjev tako ni presenetljiva novica, saj so pravni stroški podjetja v prejšnjem četrtletju znašali zavidljivih 7.3 milijona dolarjev, kar je skoraj polovica stroškov, ki jih je podjetje imelo v prejšnjih petih četrtletjih (15 milijonov). Klik!

Sicer pa je že na začetku tožb proti "Linuxu" bilo znano dejstvo, da SCO nima pretiranih razlogov za mirno spanje.

ZDNet - Že dolgo je znano, da SCO toži IBM, Redhat in še nekaj podjetij zaradi domnevnega kršenja avtorskih pravic. Spor je splošno znan; SCO trdi, da se v Linuxovem jedru nahaja nekaj vrstic kode, ki je ukradena iz operacijskega sistema UNIX, katerega lastnik naj bi bili. SCO seveda ne priznava licenc GPL, hkrati pa še vedno prodaja svojo distribucijo SCOLinux, seveda pod licenco GPL.

IBM je zato preteklo sredo vložil sodni zahtevek za prepoved prodaje SCO Linuxa, saj je SCO prepovedano kopiral šestnajst različnih paketov IBM-ove zaščitene izvorne kode, izdane pa pod licenco GPL, ki je SCO ne priznava in celó pravi, da je protiustavna. Več o tem.

Kot kaže, je SCO ponovno uspel samega sebe ustreliti v nogo ...

OSNews - Zakaj bi se nekdo na vse pretege trudil, da bi Linux zabrisal iz sveta? Le kdo bi bil tako zloben, da bi poskušal uničiti nekaj tako nedolžnega, kot je dobrotljivi in brezplačen operacijski sistem Linux? Le kdo bi bil tako neumen, da bi šel v vojno za prosto programje in obenem zahteval, da zanj plačate?

O tem, kako je sin kmetovalca postal najbolj osovražen človek na področju visoke tehnologije in pri tem zamenjal celo Billa Gatesa, o poštni pošiljki z živimi črvi v njegovem poštnem nabiralniku, o tem, kako so ga zapustili najboljši prijatelji, o pozivih na Fajt™, o grožnjah s smrtjo, o napadih hekerjev na strežnike njegovega podjetja in še čem, lahko preberete na šestih straneh časopisa Wired.

Dame in gospodje, Darl McBride, predsednik SCO!

Slashdot - Izgleda, da bo kmalu konec SCO-jeve bitke proti uporabnikom Linuxa. Kakor sedaj verjetno že vsi vemo, je srž spora vprašanje, kdo je lastnik določene kode v Linux jedru in ali je tam z dovoljenjem ali ne. SCO trdi, da ni in da so jo programerji preprosto ukradli iz prvotnega UNIX sistema, za katerega trdijo, da imajo oni izključne avtorske pravice. Na sedaj že zelo znani strani Groklaw so raziskali zgodovino SCO-jevih prispevkov Linux jedru. Izkaže se, da je kodo pod GPL licenčno prispevalo kar podjetje samo, še v času Caldere. Sedaj se pojavlja vprašanje, če se vodstvo sploh zaveda tega dejstva ali pa so namerno tako ignorantski do sveta okoli sebe. Splošno javno mnenje se nagiba k slednjemu.

Zanimive stvari so pa ugotavljali tudi pri Netcraftu. V svojem malo manj resnem prispevku so se dotaknili problematike današnjega DOS napada na domeno sco.com z računalnikov, okuženih z virusom Mydoom. Ker virus ne napada IP naslova, ampak najprej pogleda, kam DNS vnos kaže, bi morali pri...

ZDNet - OSDL (Open Source Development Labs) je ustanovil svoj denarni sklad, s katerim nameravajo skrbeti za pravno zaščito uporabnikov Linuxa in osebja (med katerimi je verjetno najslavnejši Linus Torvalds) pred SCO-jevimi tožbami. Za začetk nameravajo zbrati 10 milijonov dolarjev sredstev, prvi donatorji, ki so v sklad že navrgli tri milijone dolarjev, pa so IBM, MontaVista Software in Intel. Intel, ki do tokrat še ni sofinanciral (vsaj ne v takšnem obsegu) OSDL, se tako podaja v vode z možnostjo spora z SCO-jem, ki z veseljem prepričuje vsako podjetje, naj uporablja Unix.

Podobni skladi v odprtokodni skupnosti niso nič novega, saj je že pred časom HP zagotovil pravno zaščito vsem kupcem njihovih računalnikov pred SCO-jem, kmalu pa mu je sledil še Red Hat. Če pa bodo takšni skladi tudi prepričali podjetja, da bodo prešla na Linux, bomo videli čez kakšno leto ali dve.

The inquirer - SCO, ki se nahaja na robu propada in že nekaj časa tožari IBM zaradi domnenega vključevanja Unixove programske kode v Linuxovo, je tokrat dobil ukaz od sodišča, da mora v tridesetih dneh sodišču in IBM-u pokazati, natanko kateri del kode naj bi bil prepisan in vključen v Linux. SCO ima 30 dni časa, da se pritoži, novo zaslišanje pa bo 23. januarja 2004.

Kaj točno naj bi SCO pokazal IBM-u sicer ni poznano, vendar je na seznamu trinajst zahtev sodišča, prav tako je treba vse te zahteve jemati z nekoliko rezerve, ker uradno ni bila izdana nobena zahteva. Med drugim naj bi zahtevali, da SCO točno pokaže, kje je prišlo do kršitev, od kod ta koda izvira in kdo jo je napisal, njeni lastniki ipd. Skratka, preden bo prišlo do konče razsodbe sodišča, bo verjetno preteklo še veliko vode. Sodnikov ukaz in kaj sodišče zahteva.

Slashdot - SCO! SCO! SCO! Ker so letos preveč zaposleni s podjetjem IBM in Linuxom, za BSD nimajo časa. Zato se bodo nanj spravili šele drugo leto. Vsaj tako pravi gospod Darl, prvi mož podjetja SCO, ampak vse ob svojem času. Zgodilo naj bi se šele nekje v prvi polovici drugega leta, sicer pa, preberite novico.

Zanimivo je to, da je licenca BSD precej drugačna, kot GPL. Omogoča namreč kopiranje kode in vključevanje te kode v programe, ki sicer niso odprti. Tudi sklad TCP/IP, ki ga uporablja Microsoftu, je nastal na temeljih sklada TCP/IP iz BSD. Kaj pa zdaj?

Le kaj se dogaja v podjetju SCO? Mogoče jim freon uhaja iz klim in doživljajo masovne halucinacije. Najbrž to ve samo Darl McBride ...

Slo-Tech - Fantje skupine XVID, ki piše zastonjske mpeg kodeke pod licenco GPL, so ugotovili, da komercialno podjetje Sigma Design uporablja njihovo izvorno kodo in nato program prodaja naprej kot del lastnega produkta. Po tem, ko so našli takorekoč popolno binarno kopijo svojega programa znotraj Sigmnih produktov, so zagrozili Sigmi in ta je obljubila, da bo v različici 1.1 RealMagic codeca problem odpravila. V resnici so ugotovili, da je Sigma le uporabila nekaj novih trikov (različni parametri prevajalnika, ipd.), da bi zakrila sledove ukradene kode. Iz protesta so fantje prenehali z razvojem kodekov, verjetno pa jim bo FSF pomagal tožiti podjetje.