švedska himna norveški v planici

Udarili smo nazaj. Maščevanje Jordancem, ki so Kučanu zavrteli Slovaško himno. Zdej smo si bot.

Ampak Planica - oziroma tamkajšnja prireditev - razpada.

Ne moram verjeti da je to mogoče! Sramota

Spremenijo naj zastavo da bodo bolj prepoznavni !

Potrebovali so itak smo dve himni, ker drugini so bili sposobni zmagati paše to so zajebali

---deleted---
Sem že zvedu kar sem hotel.

Evropsko prvenstvo v rokometu v Velenje je blo isto. Na tekmi Švica : Švedska ni bilo himne, tako da so jo švicarski navijači zapeli , švedskih pa je bilo na žalost samo za vzorec.

Sledi članek, ki po mojem mnenju odlično ponazarja probleme in tegobe Planice, Vitranca in še koga, ki se ukvarja z zimskim turizmom...


Šport je velik biznis ...
Jure Krajnc
finance@finance-on.net


objavljeno 1.3.04 22:00



Za nami sta uspešno izpeljana svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Planici in tekma za svetovni pokal v alpskem smučanju na Vitrancu. Obe prireditvi seveda sodita v vrh predvsem evropskega športnega dogajanja in obe se srečujeta z zelo podobnimi težavami: neurejeno in zastarelo infrastrukturo.

Akterji v obeh zgodbah se obračajo na državo, naj vloži davkoplačevalski denar v posodobitev naprav tako v Planici kot na Vitrancu. Pri tem pa očitno nihče ne pomisli, da bi morali za oba objekta poskrbeti predvsem turistični delavci v okolici, saj so ravno oni tisti, ki od obeh športnih dogodkov največ zaslužijo.

Preprost izračun, ki je narejen na podlagi cen v kranjskogorskih hotelih v času obeh dogodkov in zunaj tega obdobja ter na podlagi števila turističnih postelj v dolini nad Jesenicami, pokaže, da imajo turistični delavci od vsakega športnega dogodka za okoli 600 tisoč evrov višje prihodke od prenočitev, kot bi jih imeli, če teh dogodkov ne bi bilo. Skupaj torej 1,2 milijona evrov vsako leto. To je zelo konservativna ocena rente, ki je brez obeh dogodkov ne bi bilo, v tem pa ni upoštevan večji prihodek gostincev in preostalih ponudnikov.

Ob tem se naložba v novo sedežnico na Vitrancu, ki naj bi znašala približno dva milijona evrov, zdi navaden drobiž. Renta, ki jo zaradi višjih cen prenočitvenih zmogljivosti samo med tekmo na Vitrancu poberejo turistični delavci, bi novo sedežnico izplačala v štirih letih.

Ob tej trditvi bodo seveda hotelirji in preostali poskočili in začeli dokazovati, da že tako ali tako poslujejo z izgubo. A to s samim izračunom nima kaj dosti skupnega, kajti hotelirji bi morali poslovati pozitivno s cenami, ki jih dosegajo zunaj časa tekmovanj, višje cene, ki jim jih uspe doseči v času tekmovanja, pa so renta, ki bi jo bilo več kot smiselno nameniti za ohranitev tekme na Vitrancu. Če te ne bo, tudi rente ne bo, upam, da je to jasno?!

Težava, ki nastane ob zbiranju teh 600 tisoč evrov, je problem "free ridinga", ki ga ekonomska teorija zelo dobro pozna. Vedno se bo namreč našel kakšen hotelir, ki bo trdil, da mu je povsem vseeno, če tekme na Vitrancu ni, in da v novo sedežnico niti po naključju ne bo vlagal. Ob tem bo seveda upal, da bodo v sedežnico vložili denar preostali hotelirji, ali kar država, on pa bo potem veselo pobiral rento, ki mu jo prinaša tekma. Rento, ki jo prinaša tekma na Vitrancu, bi najlažje pobrala občina prek davkov, komunalnih prispevkov, turistične takse in še česa, ter jo namenila za gradnjo infrastrukture.

Pri zgornji analizi se zato zdi smešna trditev, ki smo jo lahko prebrali na začetku zimske sezone, da bodo Kranjskogorci pripravili dokumentacijo za gradnjo nove sedežnice, gradnja sama pa je "problem države". Povsem jasno je treba zapisati, da je gradnja nove sedežnice težava Kranjske Gore in okolice, ne pa države. Posodobitev Vitranca je lahko tudi problem Smučarske zveze Slovenije, ki je po trditvah Jara Kalana samo od televizijskih prenosov z Vitranca dobila 170 tisoč evrov, in morda še koga, ki "pristavi lonček" ob tekmovalnih dneh. Nikakor pa ni problem države, zato ne bi smela za gradnjo žičnice nameniti niti tolarja več, kot je namenila za gradnjo sodobnih naprav na Cerknem, Krvavcu, Rogli, Mariborskem Pohorju ali na drugih slovenskih smučiščih.

Podobno kot za posodobitev Vitranca velja tudi za Planico. V objekte naj vlagajo tisti, ki imajo od njih koristi: domačini, hotelirji, Olimpijski komite Slovenije, Smučarska zveza Slovenije in še kdo, davkoplačevalskega denarja pa za to, razen morda simboličnih zneskov, nikakor nima smisla namenjati. Gre namreč tudi za prevzemanje tveganja naložbe in njeno poznejše upravljanje. Če bo denar "podarjen", bo Planica čez deset ali več let zelo verjetno v podobno žalostnem stanju, kot je danes.

Ob tem heretičnem razmišljanju se bo seveda marsikdo pošteno razhudil. Toda poglejmo na zadevo še z ene plati. V zadnjem desetletju je na naših smučiščih zrasla kopica sodobnejših naprav, v katere je država vložila simbolična sredstva. Le zakaj v Kranjski Gori v tem času ni bilo mogoče postaviti sedežnice? Zakaj je bila stara Bloudkova velikanka tako slabo vzdrževana, da se je podrla pod težo umetnega snega? In ne nazadnje, kdo lahko zagotovi, da se bodo akterji omenjenih "tragičnih" zgodb, ko bi država v obnovo in razvoj zmetala na kupe denarja, vedli bolj odgovorno in podjetno? Verjetno nihče.

Za konec pa opravimo še z eno dogmo, ki jo športni delavci radi ponavljajo, ko se prerivajo v vrsti za davkoplačevalski denar. To je seveda "promocija mlade države". Da je tovrstna promocija prek športnih dogodkov precej kratke sape, dokazuje dogodek iz Planice, kjer so svetovnemu prvaku Roarju Ljoekelsoeyu iz Norveške, ki je gotovo ena od velesil skakalnega športa, ob podelitvi medalj zaigrali - napačno himno. Saj: Finska, Švedska ali Norveška, kdo bi vedel, ko pa imajo tako podobne zastave in vse so tam "nekje na severu". Njihov morebitni proračunski vložek v tekmovanja na svetovni ravni s promocijskimi nameni je bil, sodeč po "dogodku" v Planici, očitno metanje denarja skozi okno.


Pa povejte, če ni res.

Važn, da bo stadijon.
Kdo pa rab smučanje pa skoke, ki so pomembni v svetovnem merilu in jih predvajajo povsod po Evropi, če pa lahko igramo fuzbal z "brati" Hrvati, kar razen nas in njih itak nihče ne gleda.



Sicer je pa na vseh smučiščih isto. Nihče noče dat denarja. Recimo na Krvavcu tisti, ki gor prodajajo hod doge po 500sit nočejo dat nič za žičnice, čeprav jim te pripeljejo vse stranke. Zato pa (mislm, da) predlani poleti ni nič delal, ker niso hotl gor vozt folk brez dobička. Pa so lepo uni gor ostal brez gostov.. ampak očitno jih ni izučil.

Drug primer je pa Cerkno, kjer ima gostinstvo gor istega lastnika kot žičnice. Tam pa je denar za razvoj.